Kljub grozilnim pismom, ki jih je skupaj s številnimi pismi podpore dobil po objavi prvega odprtega pisma Komisiji Pravičnost in mir pri SŠK, objavljenega februarja letos v Družinini prilogi Slovenski čas, v svojih predlogih za omilitev finančnih in moralnih posledic finančnega poloma v mariborski nadškofiji ostaja nepopustljiv. Kajti, kot pravi, "bil bi nezvest sebi in evangeliju, če bi bil tiho". Pred dnevi je znova pisal Komisiji, saj doslej ni dobil zadovoljivih odgovorov. Tokrat je bil v neprijaznih pismih, ki so po objavi v Slovenskem času poleg bodrilnih "priromala" na Sveto Goro, deležen "le" zmerjanja.
Obžalovanje ne zadošča...
Pater Bogdan je slovensko cerkveno javnost že v prvem pismu pretresel z jasno zahtevo, naj odgovorni za mariborsko razsulo odgovarjajo z imeni in priimki, kajti "v Cerkvi sta greh in krivda nekaj osebnega". Zahteval je tudi, da odgovorni stopijo pred opeharjene male delničarje, jim pojasnijo, kaj se je zgodilo, se jim opravičijo in javno odstopijo. Sramežljive upokojitve in prestavitve, je poudaril, ne štejejo. Moralni ugled Cerkve pa bo mogoče povrniti le tako, je še zapisal, da se začne izplačevati škoda malim delničarjem, "tudi za ceno osebnih žrtev odgovornih ljudi v Cerkvi".
Komisija je patru odpisala, odgovor je bil v Družini objavljen 26. februarja. Finančno poslovanje, gospodarjenje ter čezmerno zadolževanje v mariborski nadškofiji, so samokritično priznali, je bilo "neprimerno in v nasprotju z načeli konservativnega in varnega gospodarjenja, ki je edino skladno z zahtevami cerkvenega prava". Do tega je prišlo, so pojasnjevali, ker je "vodstvo nadškofije izkazovalo preveliko zaupanje sodelavcem in vodstvu svojega gospodarstva". Moralno odgovornost za nastalo stanje so pripisali škofu ordinariju, ekonomu, zboru svetovalcev in gospodarskemu svetu ter ljudem v nadzornih svetih in upravah podjetij, povezanih z Gospodarstvom Rast. Konkretnih imen krivcev za škandal tudi tokrat niso omenjali. Zapisali so le, da sta se nadškof in ekonom javno opravičila pred duhovniki v mariborski nadškofiji, sankcije pa naj bi bile znane po opravljenih sodnih postopkih.
Knavs je 9. marca Komisiji znova pisal in na odgovor čakal skoraj dva meseca. Ni ga dočakal, zato ji je prejšnji teden, potem ko ga je javno podprl tudi kardinal dr. Franc Rode, poslal še eno odprto pismo. Obžalovanje zaradi kršenja načel konservativnega in varnega gospodarjenja ni dovolj, kršeno je tudi načelo pravičnosti, saj so odgovorni uporabljali prihranke malih ljudi in jih nevestno zapravili zaradi hudega ekonomskega pohlepa, je tudi tokrat vztrajal pater, ki zanika govorice iz cerkvenih krogov, da pisem ne piše sam. Nekaterim duhovnikom in laikom jih da pred objavo le v pregled, nam je povedal.
V sklad naj prispeva tudi cerkveno vodstvo
V pismu poudarja, da je Komisija moralna ustanova Slovenske škofovske konference, ki naj bi javnost opozarjala na sporna etična dejanja in stanja v naši družbi. To pa lahko počne le, je bil jasen, če najprej "pomete pred svojim pragom" in če predlaga "kaj konkretnega za moralno očiščenje in vsaj delno materialno popravo tega velikega socialnega greha". Zato zahteva "javno priznanje storjenega zla vseh vpletenih", kajti "bilo bi zelo tragično, če bi morali pri tem čakati na državno sodstvo", in poudarja, da nista osebno odgovorna le upokojeni nadškof (dr. Franc Kramberger) in škofijski ekonom (Mirko Kraševec), temveč s svojimi osebnimi odločitvami "tudi drugi". (V svetovalnih in odločevalskih telesih mariborske nadškofije sta sedela tudi sedanja nadškofa dr. Anton Stres in dr. Marjan Turnšek, op. a.) Knavs znova terja, naj se takoj začne ugotavljati osebna odgovornost posameznikov, vključenih v odločanje, in predlaga, naj tisti, ki so vse to povzročili, skličejo skupščino malih delničarjev in se jim "za začetek" opravičijo. Nato pa bi moralo cerkveno vodstvo ustanoviti poseben solidarnostni sklad, v katerega bi morali svoje osebne prihranke položiti odgovorni za škandal, svoj osebni dar pa naj bi za zgled prispevali tudi cerkveni voditelji sami. Sklad naj bi deloval s pomočjo "naložb in nepremičnin, ki niso nujne za delovanje Cerkve". Tem gestam bi po patrovem mnenju pritegnile tudi rodovne skupnosti.
"V Sloveniji že več kot dve desetletji govorimo o popravi krivic. Starim krivicam se je zdaj pridružila nova, ki jo je povzročila Cerkev sama oziroma nekateri posamezniki v njej. (...) Če ta krivica ne bo poravnana vsaj na simbolni ravni, bo ta madež še desetletja spremljal slovensko Cerkev," je prepričan Bogdan Knavs.
