13.000 od 25.000 izbrisanih z neurejenim statusom
Šestčlanska misija OVSE v njem navaja niz opažanj in priporočil. Glavno priporočilo se nanaša na našo posebnost, da imajo pripadniki madžarske in italijanske manjšine dvojno volilno pravico. Volijo tako svoja dva poslanca in sodelujejo tudi pri volitvah drugih poslancev. Misija slovenski oblasti priporoča, naj ponovno preuči, ali zastopanost manjšin v parlamentu ni mogoče doseči na kakšen drug način. Priporočajo tudi pregled predpisov o evidenci volilne pravice pripadnikov manjšin. Hkrati poročilo ugotavlja, da je po popravljanju posledic neustavnega izbrisa 25.000 ljudi status 13.000 ljudi še vedno neurejen. Misija tudi priporoča, da bi samo ena ustanova preiskovala finančne posle političnih strank in da bi ta poročila bila javnosti dostopna. To so priporočila, ki jih državna komisija ne more uresničevati, drugi državni organi, zlasti vlada in parlament, pa za zdaj niso pokazali zanimanja, da bi ta priporočila prelili v volilne zakone.
V poročilu je še niz drugih ugotovitev, vendar je večino njih ugotovila tudi državna komisija sama, ko je analizirala volitve. Na primer to, da se velike težave že nekaj časa pojavljajo pri izvedbi volitev za državljane, ki stalno živijo v tujini. Dogaja se, da volilno gradivo izseljencem v druge države prihaja zelo pozno ali celo prepozno, da bi še lahko volili. Zakon določa vzpostavitev posebnega volilnega imenika, v katerem je bilo denimo za predčasne volitve vpisanih 55.916 volilcev. Od tega jih je glasovala le petina, 10.778. Posebna skupina, sestavljena iz članov državne volilne komisije na čelu z dr. Sašom Zagorcem, ugotavlja, da je ključni problem v neažurnosti oziroma v netočnosti podatkov v tem imeniku.
Poštni stroški skoraj 700.000 evrov
Tako se je od omenjenih 55.916 v tujino poslanih obvestil o volitvah nazaj neodprtih vrnilo približno 7300. Kar po vsej verjetnosti pomeni, da naslovi niso pravi, da so se odselili, umrli ali da volilne pošte iz domovine kratko malo niso želeli prevzeti. Delovna skupina zato predlaga, da bi z zakonom določili dve vrsti volilnih evidenc. V prvi, "uporabni", bi bili volilci, za katere je bilo do sedaj potrjeno, da so volilno gradivo prejeli. V drugo, "neuporabno", pa bi uvrstili teh 7300 volilcev, katerih volilna pošta se je v domovino vrnila neodprta. Tem volilnih obvestil ne bi več pošiljali, dokler ne bi preverili, zakaj se je pošta vrnila. Tako bi nekaj privarčevali - poštni stroški za predčasne volitve so skupaj znašali 671.492 evrov, pri čemer je pošta za tujino najdražja - in hkrati ne bi bila odvzeta možnost, da se volilci volitev udeležijo. Skupina omenja tudi možnost, da bi volilno pravico za državljane, ki stalno bivajo v tujih državah, omejili le na volitve predsednika republike, toda hkrati ugotavlja, da bi bilo treba za to spremeniti ustavo, za kar pa očitno ni politične volje.
V službi državne volilne komisije, ki jo po novem vodi nekdanji poslanec Dušan Vučko, so takrat prvič pripravili tudi podrobno poročilo o izvedbi volitev. V njem podobno kot opazovalci misije OVSE poleg omenjenih težav pri izvedbi volitev v tujini zaznavajo še niz drugih pomanjkljivosti. Ena teh so volišča z malo volilci, kar ne samo da ni smotrno z vidika stroškov, ampak znižuje stopnjo zagotovljene tajnosti volitev. Tako imamo v Sloveniji od skupaj 3883 rednih volišč 66 takih, v katerih je vpisanih manj kot 50 volilcev, in 201 volišče z manj kot 100 volilci. Vprašanje je tudi, ali je smiselno imeti po več volišč v isti stavbi (šoli), kar je pogost primer. Če bi to racionalizirali, bi privarčevali pri stroških za volilne odbore. Na zadnjih volitvah so ti znašali 1,178.568 evrov. Na eno volišče povprečno 763 evrov. Precejšnji pritiski so tudi na to, da bi imeli čimveč volišč opremljenih z glasovalnimi napravami, toda omenjeno poročilo ugotavlja, da je napravo na dosedanjih sedmih glasovanjih uporabilo samo 587 volilcev, na 25 voliščih s tako napravo pa nobeden. Na zadnjih volitvah je volilna komisija za te glasovalne naprave porabila 232.480 evrov. Podobnih ugotovitev je v poročilu še nekaj, zato bodo v državni volilni komisiji po praznikih pripravili predloge, kako ukrepati.
