Vsebino knjige bi lahko povzeli z naslednjim stavkom: "Obvladajte posel, da ne bo posel obvladal vas!" Z njim avtor poudarja, naj bo posamezniku posel v življenju v oporo, in ne v breme. Vse preizkušnje in ovire, ki se postavijo pred podjetnika, pa pomaga premagovati po sistemu Wise Exit.

Podjetje mora služiti podjetniku, in ne obratno. So vas k pisanju spodbudile prav napačne prakse, s katerimi ste se srečevali pri svojem delu?

Tako je. Teh zgodb je veliko. Veliko podjetnikov namreč desetletja vlaga v svoje podjetje, ne da bi dejansko poznali rezultate poslovanja podjetja, stanje v podjetju itn. Veliko jih je tako v krizo vstopilo prezadolženih ali pa so zašli v dejavnosti izven svojega osnovnega poslovanja, kot so na primer gradbeništvo, nepremičnine in trgovanje z vrednostnimi papirji. Zaradi nihanj na trgu niso izgubili le tega vložka, pač pa tudi tisto, kar so prej desetletja gradili.

V knjigi ste nanizali vrsto največjih slabosti združevanja lastniške in direktorske funkcije, na katere je pokazala praksa. Da se lastnik in hkrati direktor izgubi v dnevnem vodenju poslov, da zaradi preobremenjenosti z dnevnimi zadevami izpred oči izgublja celotno sliko ter da ne zna ločevati med pomembnimi nalogami, ki jih mora opraviti sam, in tistimi, ki jih lahko delegira.

Predvsem gre zato, da pri združevanju poslovodstvene in lastniške funkcije ni nikogar, ki bi mu bilo treba poročati in polagati račune. In zelo pogosto je to osnova, da se začne delati po domače. Ni zastavljenih ciljev, ni določenih postopkov, ni kontrole. Zraven pa je še kup drugih problemov - od pomanjkanja časa do tega, da zaradi prevelike vpetosti v vsakodnevni posel ni možno objektivno videti stanja.

Zakaj torej nekaterim uspe, drugim pa ne? Sami ste na primer povzeli citat Lesa Browna: "Ni treba biti odličen, da začneš, toda ko začneš, potem moraš biti odličen."

Razlogi za uspeh in neuspeh so lahko različni. Dejstvo je, da sta v velikem številu primerov prav podjetniška organizacija in ustrezna kontrola tisto, kar loči dobre od slabih, uspešne od neuspešnih.

Kaj najpogosteje ovira menedžerje, da ne delajo pravih stvari na pravi način, da torej ne opravljajo pametnega dela? Ali še bolje, na katera vprašanja si morajo odgovoriti?

Menedžer podjetnik največkrat naredi napako, ker rešuje konkretne probleme, namesto da bi upravljal sistem. Če se utopi v morju problemov, pač ne more organizirati dela. In kar je mogoče še slabše, sploh ne vidi celotne slike, saj ga okupira reševanje tekočih problemov, ki bi jih moral reševati vsak sam.

Ta fenomen je poznan pod pojmom kavelj 22. Ker nima časa postaviti sistem, mora reševati probleme in ker mora rešiti vse več problemov, ima vse manj časa za postavljanje sistema. Torej povsem narobe obrnjena spirala, ki ne vodi v rast in stabilnost, temveč v propad.

Pravite, da bi moral vsak lastnik, tako kot pozna podatke iz izkaza poslovnega izida, bilance stanja in denarni tok, poznati tudi lastniško bilanco. Kaj je to?

Lastniško bilanco smo razvili za potrebe metodologije Wise exit - od posla do užitka z zelo jasnim namenom: da nam pove, kaj vse podjetnik dejansko vloži v podjetje in kaj iz njega dejansko dobi. V tej bilanci zato niso samo tisti dejavniki, ki jih poznamo iz običajnih bilanc, pač pa tudi vsi drugi elementi, ki jih podjetnik vloži v svoje podjetje - čas, znanje, izkušnje, pa tisti, ki predstavljajo kolateralno škodo, kot je izguba zdravja, nezmožnost ukvarjati se z drugimi stvarmi itn. V to bilanco gre skratka vse, kar v podjetje vloži in kar iz njega dobi.

Ko ocenite vložke in dobitke skladno s svojim vrednostnim sistemom, vidite, ali ste dejansko v plusu ali v minusu. In ko to naredite, imate dober vpogled in lahko sprejemate resne in pravilne lastniške odločitve.

Kaj je prvi in glavni pogoj za dobrega podjetnika?

Po mojem mnenju to, da razume, da je podjetnik tisti, ki mora zgraditi dobro zgodbo, ki pije vodo. Še zdaleč ne gre zgolj za to, da bi znal nekaj narediti in to prodati. Znati mora organizirati in upravljati svoje podjetje, pri tem zaslužiti in uživati.

Kdaj je torej več kot jasno, da posel obvlada podjetnika in ne obratno?

Podjetje, ki dolgoročno posluje z izgubo ali najeda svoj kapital. Podjetnik, ki ves svoj prosti čas nameni podjetju. Podjetnik, ki ob svojem poslu ne raste, pač pa se v njem izgubi. Čezmerne obremenitve podjetnika, ki so škodljive za zdravje in dobro počutje. Podjetnik, ki izgubi veselje do podjetništva ... V vseh teh in še številnih drugih primerih je posel tisti, ki obvladuje ljudi.

Kdaj pa lastnik obvladuje svoj posel?

Ko ima podjetje dobiček, ki lastnika dobro preživlja. Ko podjetje deluje tudi, če lastnik ni dnevno prisoten. Ko lahko podjetnik na posel pogleda z distance in si reče: Saj je samo posel. Ko je podjetniška struktura oblikovana tako, da ne ogroža drugega premoženja lastnikov. To je nekaj ključnih pokazateljev, niso pa edini.

Kdaj naj torej lastnik neha biti direktor?

Na začetku je včasih težko postaviti drugega direktorja, saj je tudi pri podjetniških start-upih improvizacija nujna. Denarja za direktorja ni, pa tudi kandidatov, ki bi se bili pripravljeni spoprijeti z direktorovanjem na samem začetku pogosto ni. Toda, ko se stvari stabilizirajo, in to naj bi se zgodilo v nekaj letih, je čas, da razmislimo o tem.

Poudarjate, da je osebni odnos podjetnika do podjetništva temelj za podjetniške korake, ta pa se pokaže prav v krizi. Srečevali ste primere, ko so slabe poslovne odločitve pripeljale do krize v podjetju, te pa tudi do resnih težav podjetnika, tako z osebno identiteto, zaupanjem vase, varnostjo itn. Kakšna je preventiva? Morda v tem, da se podjetnik zaveda, da je podjetništvo igra in da poslovni uspeh ni edino merilo uspešnosti?

Tako je. Odnos do podjetništva je ključen. Podjetje ni naš otrok ali pa naš končni življenjski cilj. Podjetje je naše orodje zato, da uresničimo svoje ideje, da prek svojih podjetniških aktivnosti pomagamo skupnosti, da zaslužimo.

Predvsem je treba upoštevati, da je podjetništvo dejavnost, ki ni brez tveganj. To pomeni, da moramo ravnati tako, da tveganja omejimo v okviru zakonskih možnosti. Da smo pripravljeni tudi na neuspeh in da ta neuspeh ni usoden za nas ali naše premoženje.

Ali menite, da naj ima podjetnik coacha?

Ne vem, ali je nujno, da ga ima. Nič ni narobe, če ga ima in mogoče je v neki fazi razvoja podjetja koristno, da ima zunanjega coacha, ki lažje naredi preboj, ker ni okužen z notranjim pogledom, ker ima potrebno rutino.

Prej pa bi rekel, da bi moral biti podjetnik coach za svojo podjetniško ekipo. Da pa bi lahko bil coach, mora seveda gledati igro od zunaj, torej kot lastnik, saj le tako lahko vidi, kaj se dogaja na parketu. Točno tako kot v športu, ko so trenerji na klopi, ne pa na igrišču. Samo s klopi je možen dober pogled na dogajanja, prava ocena situacije in pravilno ukrepanje.

Kakšen je torej odgovoren lastnik in kakšne so njegove obveznosti in odgovornosti?

Odgovoren lastnik zastavi realne cilje in skrbi, da jih podjetje uresničuje. Če cilji niso uresničeni, se odzove, in to hitro, ne pa potem, ko se ne da več ničesar rešiti.

Tudi lastniška pričakovanja se spreminjajo, mar ne?

Seveda. Vsako življenjsko obdobje prinese svoje. Treba je narediti inventuro in ugotoviti, kaj želimo in koliko smo v to pripravljeni vložiti. Zato lastniška bilanca ni nekaj zelo trajnega, pač pa se z leti spreminja. Predvsem pa je mogoče ugotoviti, da brez jasnih ciljev sploh ne moremo meriti svojega uspeha, kar pomeni, da brez jasnih lastniških pričakovanj živimo brez povratnih informacij, ki jih nujno potrebujemo. Bodisi zato, da smo preprosto zadovoljni s tem kar smo naredili, bodisi zato, da uvedemo potrebne spremembe.

Kaj je torej lastniško upravljanje in zakaj naj bo ločeno od poslovodenja?

Lastnik je tisti, ki določa pravila igre in določa ključne smeri delovanja podjetja. Poslovodja je tisti, ki z dnevnimi aktivnostmi uresničuje cilje, ki jih lastniki zastavijo. Če ne vzpostavimo tega razlikovanja, smo na poti brez cilja. Poslovodja v takem primeru enostavno dela, ne da bi mu kdo postavljal cilje, ga usmerjal in nadzoroval.

Wise Exit je sistem lastniškega upravljanja. Predvideva vzpostavitev lastniškega upravljanja, s pomočjo katerega lastnik dejansko nadzira delovanje podjetja, sam pa ni neločljivo vezan na poslovodenje. Ima pa Wise Exit še drug pomen ...

Drugi pomen pojma "Wise exit" je, da organizacija podjetja po sistemu Wise exit omogoča kakovosten izstop iz podjetja. V življenju vsakega podjetnika nastopi trenutek za izstop, o tem ni nobene dileme. Če za to ne poskrbi podjetnik sam, bo poskrbela narava. Je pa vprašanje, ali je izstop načrtovan in ali lahko podjetnik z njim zasluži.

Če je podjetje primerno organizirano - in primerna organizacija upošteva tudi dejstvo, da bo nekoč treba izstopiti - je podjetje mogoče prodati oziroma dobiti njegove naslednike. To je za podjetnika seveda zelo pomembno, saj ima dobro podjetje svojo vrednost, ki jo je mogoče unovčiti na trgu, podjetje pa bo lahko preživelo tudi po njegovem izstopu. Sistem Wise exit zato predvideva tudi strategije izstopa iz podjetja. Tako se podjetnik lahko pripravi na način izstopa in ta načrt postane del njegove poslovne strategije.