Najcenejša je ura dela v Bolgariji, in sicer 3,5 evra, najdražja pa v evropski prestolnici Belgiji - 39,3 evra. Bolgarija, kjer je strošek dela na uro še leta 2008 znašal le 2,5 evra, že leta ostaja najcenejša v Evropi, Belgija pa tudi že nekaj časa kaže svojo najdražjo podobo (leta 2008 je strošek dela znašal 35,6 evra).

Najvišje stroške dela na uro je Eurostat poleg Belgije zabeležil na Švedskem (39,1 evra), Danskem (38,6), v Franciji (34,2), Luksemburgu (33,7), na Nizozemskem (31,1) in v Nemčiji (30,1). Na vrhu lestvice v Evropi je sicer Norveška, ki pa ni članica EU. Tam znaša povprečni strošek dela - ta vključuje strošek za plače in socialne prispevke - 44,2 evra. Na dnu lestvice pa so predvsem nove članice EU: Bolgarija, Romunija (4,2 evra), Litva (5,5), Latvija (5,9), Poljska (7,1), Madžarska (7,6) in Estonija (8,1). Sledijo Slovaška, Češka, Malta, Portugalska in takoj nato Slovenija.

Sindikati: Plače so izredno nizke

Pri nas je lani strošek dela na uro nanesel na 14,4 evra, leta 2010 14,1 evra, leta 2009 13,8 evra in leta 2008 13,4 evra. To pomeni, da je občutno pod povprečjem tako EU kot območja evra. Ali to pomeni, da je naše delo pravzaprav zelo poceni? Ladislav Rožič, izvršni sekretar za ekonomsko področje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, je poudaril, da Eurostatovi podatki po njegovem kažejo na to, da so v Sloveniji plače izredno nizke.

Pri nas se prag tveganja revščine že približuje minimalni plači, ali drugače povedano, revščina in minimalna plača sta že skoraj povsem izenačeni, je poudaril Rožič. Ob tako nizkih plačah lahko ljudje preživijo le ob dodatnih socialnih transferjih, "človek pa za redno delo ne bi smel dobiti še transferjev, da preživi", je kritičen. Opozoril je tudi na visoko delovno intenzivnost in malo v šali, malo zares dejal, da bo pri nas vlada na koncu sprejela še zakon, po katerem bo moral delavec prinesti 100 evrov na delovno mesto, če bo sploh hotel imeti delo.

Rožič je postregel še z drugimi statističnimi podatki: da v Sloveniji dve tretjini (65,7 odstotka) zaposlenih prejema nižjo bruto plačo od povprečne in da vsaj 47.000 ljudi - po njegovih ocenah okoli 60.000 - prejema minimalno plačo.

Delodajalci: Problem je v produktivnosti

Po mnenju predsednika Združenja Manager Dejana Turka ugotovitve Eurostata kažejo na dejstvo, da smo v Sloveniji soočeni z velikim izzivom - izzivom produktivnosti. "Lestvice konkurenčnosti žal kažejo, da na večini teh lestvic nezadržno nazadujemo." Tudi Turk, sicer predsednik uprave Simobila, se je zatekel še k drugim podatkom: "Po navedbah Urada za makroekonomske analize in razvoj v Sloveniji ni niti ene panoge, kjer bi dosegali produktivnost EU. In posledično na strošek dela, kot ga izkazuje navedena raziskava, prav gotovo ne moremo biti ponosni."

Po njegovem mnenju bo morala Slovenija, če želi, da bo slika v prihodnosti drugačna, vlagati predvsem v izboljšanje produktivnosti in konkurenčnosti. "V Združenju Manager smo pot do tega predstavili v Zavezi za uspešno prihodnost Slovenije 15/2020, katere cilj je, da se do leta 2020 umestimo med prvih 15 najrazvitejših evropskih držav," pravi predsednik omenjenega združenja, ki združuje več kot 1200 članov. "Le takšen pristop nas bo v prihodnosti pripeljal do drugačnih številk," dodaja Turk.