Meta Černoga

Za ljudi z atrijsko fibrilacijo (AF) je značilno, da imajo neprijeten občutek razbijanja v prsnem košu in neredni utrip. Ob hitrem, včasih celo divjem ritmu srca večina sicer takoj prepozna težave, vendar okoli trideset odstotkov bolnikov sprememb ne zazna in jih ne zdravi. Tako se večkrat zgodi, da bolezen odkrijejo šele, ko nastopi zaplet. Pogosto je to možganska kap. Nekateri ljudje, ki imajo atrijsko fibrilacijo, ne čutijo nepravilnega utripa srca, nekateri pa ga začutijo takoj, ko se pojavi. Mnogo ljudi čuti hitro, nepravilno bitje srca in neudoben občutek kot nekakšno plapolanje ali trepetanje v prsih. Pojavijo se lahko omotica, znojenje in bolečina v prsih, posebno kadar pride do hitrega utripanja ventriklov.

"Vzrokov za AF pogosto ne ugotovimo. Povzročijo jo lahko vsa stanja in bolezni, ki povečujejo srčne preddvore, pa tudi strukturne nepravilnosti v mišicah srčnih preddvorov. Atrijska fibrilacija lahko torej spremlja različne bolezni srca in žilja, ki pa ne vplivajo le na nastanek, napredovanje in vzdrževanje motnje srčnega ritma (aritmije), ampak so sočasno kazalniki srčno-žilne ogroženosti in pomembno vplivajo na odločitev o obliki protitrombotičnega zdravljenja. Bolniki z AF imajo najpogosteje pridružen povečan krvni tlak, srčno popuščanje, koronarno bolezen, nedavno operacijo na srcu, bolezen srčnih zaklopk, sladkorno bolezen, debelost, pljučne bolezni in kronično ledvično bolezen. Vzroki so lahko tudi vnetje srčne mišice (miokarditis) in osrčnika (perkarditis), čezmerna aktivnost ščitnice, pretirano uživanje alkohola in mamil ter nekaterih zdravil. Manj kot deset odstotkov bolnikov pa nima pridruženih srčnih in pljučnih bolezni," pravi v novi brošuri Življenje z atrijsko fibrilacijo avtorice prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., primarij, višja svetnica, nevrologinja iz UKC Ljubljana. Brošura je namenjena laični javnosti, torej predvsem bolnikom in njihovim svojcem, saj je dobro, da spoznajo tako bolezen kot tudi možnosti zdravljenja. Zdravljenje AF je namreč najboljši način za zmanjšanje tveganja za možgansko kap.

Možnosti zdravljenja je več.

Z električno srčno konverzijo dovedejo v srce majhne električne šoke prek zunanje strani prsi. To takoj ustavi električno aktivnost srca, prek sinusnega vozla pa se nato ponovno vzpostavi sinusni ritem.

Atrijsko fibrilacijo je mogoče zdraviti tudi s katetrsko ablacijo. Postopek je težavnejši kot pri drugih motnjah ritma, tudi uspehi so slabši, vendar so kljub temu spodbudni. Kandidati za tako zdravljenje so bolniki, ki imajo zaradi motnje ritma zelo hude težave.

V zadnjem času je na voljo tudi kirurško zdravljenje. Če ima bolnik AF in ga operirajo tudi zaradi česa drugega, lahko opravijo zdravljenje te motnje ritma na odprtem srcu. Če pa zdravijo kirurško samo motnjo ritma, to napravijo s posegom, ki je minimalno invaziven. Možno je tudi kombinirano zdravljenje, pri katerem sodelujeta internist kardiolog in srčni kirurg.

Zdravljenje z zdravili

Najpogostejše in pri bolnikih zelo učinkovito v primarni in sekundarni preventivi ishemične kapi je zdravljenje z zdravili oziroma tako imenovano protikoagulacijsko zdravljenje z zaviralci vitamina K (varfarin).

"S takšnim zdravljenjem preprečimo kar 60 do 70 odstotkov možganskih kapi v primerjavi s placebom, smrtnost pa za 26 odstotkov. Acetilsalicilna kislina (aspirin) zmanjša relativno tveganje za ishemično možgansko kap za statistično nepomembnih 19 odstotkov v primerjavi s slepim zdravilom, hkrati pa poveča tveganje za krvavitev, če jo dajemo v kombinaciji s klopidogrelom," razloži prim. dr. Žvanova.

Dobro je vedeti tudi, da hrana, bogata z vitamini K, zmanjšuje učinek varfarina. Vitamin K se večinoma nahaja v zelenjavi, kot so brokoli, zelje, špinača in zelena solata. Med hrano, bogato z vitaminom K, prištevamo še ribe, jetra, stročnice, sojo in določene vrste rastlinskih olj.

V Sloveniji na primarni ravni trenutno vodijo takšno zdravljenje pri več kot deset tisoč bolnikih, med katerimi se večina zdravi zaradi AF. "Nedavno končane velike klinične raziskave ponujajo spodbudne rezultate novih oralnih protikoagulacijskih zdravil, vključno z večjo učinkovitostjo in pomembno manjšim tveganjem za znotrajlobanjske krvavitve in vseh vzrokov smrti v primerjavi z varfarinom. V terapevtskih odmerkih ponujajo številne prednosti pred varfarinom tako za zdravnike kot za bolnike. Jemljejo se v fiksnem odmerku neodvisno od spola, telesne teže in starosti. Imajo krajšo razpolovno dobo, manj sočasnih vplivov (interakcij) z zdravili in hrano ter predvidljivo in hitro delovanje, zaradi česar ne bodo zahtevala tako intenzivnega nadzora bolnikov z AF kot pri tistih zdravljenih z varfarinom, saj ne bo treba mesečno nadzirati vrednosti INR," novosti opiše nevrologinja.

Pomembno zdravljenje

Atrijska fibrilacija je povezana s povečano pojavnostjo možganske kapi, umrljivostjo, srčnim popuščanjem in zmanjšano kakovostjo življenja. Njen najpomembnejši zaplet je možganska kap, ki je pri teh bolnikih kar petkrat pogostejša kot pri tistih s sinusnim, normalnim srčnim utripom. Z AF je v poprečju mogoče pojasniti vsako šesto možgansko kap, pri starejših od 80 let pa celo več kot četrtino vseh možganskih kapi. Bolnike, ki so že utrpeli možgansko kap ali prehodni ishemični napad (TIA) in če so brez ustreznega zdravljenja, spremlja letno tveganje za ponovno možgansko kap za kar 12 odstotkov.