Posvetila se je potovanjem in ohranjanju svoje lepote in vitkosti, s katero je množice očarala. Ko je bila stara 61 let, jo je na potovanju po Švici zabodel italijanski anarhist Luigi Lucheni.
Spomin na Sisi, kot so jo ljubkovalno imenovali, so ohranili številni dokumentarci, filmi, odrska dela, zdaj pa se bodo z njo lahko spoznali tudi slepi in slabovidni. V Pokrajinskem muzeju Celje so namreč na ogled postavili njen portret, ki ga je Tjaša Krivec, študentka Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, izdelala s tehniko reliefnega kapljičnega tiska.
Krivčeva se je projekta lotila v okviru svoje diplomske naloge, ki jo bo zagovarjala na oddelku za grafične in interaktivne komunikacije, v veliko pomoč po so ji bili slepi in slabovidni, ki so ji lahko takoj povedali, kako s prsti zaznavajo reliefni vzorec, kaj si pri tem predstavljajo in kaj bi morda bilo potrebno še spremeniti. Če zelo poenostavimo, gre za to, da je študentka reprodukcijo izdelala s pomočjo posebnega kapljičnega tiskalnika, ki poleg običajne barve skozi šobe brizga poseben UV-lak. Več plasti laka ustvari dovolj debelo plast, ki jo lahko slepi in slabovidni s prsti zaznajo kot reliefni vzorec.
Postopek pa ni bil tako enostaven, kot se morda zdi prvi trenutek, saj je morala študentka upoštevati tudi vsebinsko prilagoditev. Tip namreč deluje bistveno drugače od vida. Človek z okvaro vida najprej zazna podrobnosti in jih nato v mislih sestavi v smiselno celoto. Samo s pomočjo tipa tudi ni sposoben brati gosto nanizanih informacij. Samo s prikazom cesaričinih bujnih las je imela študentka veliko dela.
"Lase smo na prvi prilagoditvi obrobili z linijo, nakazali pa smo tudi nekaj kodrov znotraj lasišča. To je bila zelo dobra poteza, saj nas je zaradi pozitivnega odziva vodila do naslednjega koraka, to je bila uporaba tekstur. Pri drugi prilagoditvi smo lase poskušali zelo natančno upodobiti s serijo linij, ki so natančno sledile oblikam kodrov. Osredotočili smo se predvsem na njihov potek in s tem poudarili gostoto in košatost las. Težava se je pojavila zaradi preveč goste teksture. Na bežen dotik je bila tekstura las podobna teksturi na ozadju, zato smo jo pri tretji prilagoditvi odebelili in razredčili. Lasje so na tak način postali prepoznavnejši, mehkejši in dovolj kontrastni glede na ozadje", je pojasnila študentka.
Tjaši Krivec so v Pokrajinskem muzeju Celje z veseljem priskočili na pomoč in ji pri diplomskem delu nudili vso podporo. Že dalj časa si namreč prizadevajo za enake možnosti invalidov. Lani oktobra so v Stari grofiji odprli stalno razstavo Od Gotike do historizma po korakih, ki je namenjena obiskovalcem z okvaro vida. Na otip so postavili devet predmetov s tipnimi podobami, ki jih je izdelala Agnieszka Rovšnik iz Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, slepim in slabovidnim pa so približali tudi največjo znamenitost muzeja, to je čudoviti Celjski strop iz 17. stoletja.
