V Bonifiki je Atletico dosegel le 23 zadetkov, najmanj na trinajstih tekmah v letošnji ligi prvakov, njegova ostrostrelska zunanja linija pa je imela katastrofalen izkoristek strelov 21-3 (Markussen 9-1, Lazarov 7-2, Entrerrios 5-0).

Na prvi tekmi smo opravili vrhunsko delo in zaslužili smo si tudi vrhunsko "fešto" po tekmi. Proti absolutnemu favoritu smo odigrali odlično, disciplinirano, pametno, zbrano in učinkovito. V naši igri, predvsem v odlični obrambi, je bilo videti fanatično borbenost, nepopustljivost, boj za vsako žogo in vsak centimeter igrišča. V napadu smo skoraj do potankosti igrali tako, kot smo se dogovorili, zato je tudi španska obramba pogosto pokala. Lahko rečem, da smo na igrišču pustili dušo in srce, Španci pa so lahko igrali zgolj toliko, kolikor smo jim mi dovolili.

Toda v dvorani Vistalegre vas v soboto zagotovo čaka še težje delo kot v Kopru, čeprav imate tri zadetke prednosti.

Če smo Špance premagali v Kopru, ne vidim nobenega razloga, da jih ne bi tudi v Madridu. Jasno je, da ne bomo branili treh zadetkov prednosti, kajti to bi bil samomor in zanesljiv propad, ampak moramo igrati na zmago. Narekovati moramo svoj ritem igre in jim ga vsiliti. Še noben nasprotnik v letošnji ligi prvakov nam ni uspel vsiliti svojega ritma igre. Čim dlje moramo držati korak z gostitelji ali celo voditi, kajti potem bodo iz minute v minuto postajali vedno bolj živčni. Gledati moramo zgolj nase in na svojo igro, ne pa se obremenjevati z nasprotnikom. Odigrati moramo tako, kot smo v Kopru. Če bo potrebno, se bomo tudi stepli in "pobili" z njimi. Mogoče se bo slišalo nerealno, toda jaz sem optimist in upam na zmago tudi v Madridu. No, če ne to, pa vsaj na minimalen poraz, ki bi nam prinesel nastop v Kölnu.

Cimos je že z uvrstitvijo v četrtfinale in zmago na prvi tekmi proti Atleticu krepko presegel evropske cilje, zato bo lahko v Madridu igral povsem sproščeno in neobremenjeno.

Ne, sploh ne. V povratni dvoboj s Španci nikakor ne moremo iti sproščeni in razbremenjeni, čeprav smo evropske cilje zares že presegli. Toda z zmago proti Atleticu smo si znova sami ustvarili pritisk in naložili veliko breme na svoja ramena. Zaradi našega uspeha proti Atleticu so pričakovanja vseh neverjetno zrasla. Zdaj se nam ponuja velika, zgodovinska priložnost. Takšna priložnost se ponudi enkrat v življenju ali pa večini igralcev nikoli v karieri, zato jo moramo zgrabiti z vsemi desetimi prsti.

Že uvrstitev med osem najboljših klubov je za vaš klub fantastičen uspeh, morebitno napredovanje na zaključni turnir najboljše četverice pa bi bila seveda prvovrstna rokometna senzacija.

Res je. Upam, da v letošnji evropski ligi prvakov še nismo rekli zadnje besede. Do sobote lahko sanjamo, imamo pravico do tega in teh sanj nam ne more in ne sme nihče vzeti. Ali se bodo naše sanje uresničile, pa bo jasno v soboto pozno zvečer, ko bo konec tekme v Madridu. Toda ne glede na razplet tekme je že uvrstitev v četrtfinale največji uspeh Cimosa v njegovi klubski zgodovini, prav tako pa velik dosežek za celoten slovenski rokomet. Za naš klub je tudi potrditev, da delamo pravilno in uspešno ter da smo na pravi poti.