Njegov predstojnik Marko Snoj je poudaril, da je lingvistični atlas po pomenu primerljiv s slovnico ali pravopisom, po njegovih besedah pa gre za prvovrsten dokument naše jezikovne raznolikosti in narečne pestrosti. Od zasnove projekta pa do izida prvega zvezka je minilo 70 let, pri projektu pa so sodelovale štiri generacije sodelavcev.