Začnimo najprej s košarkarskimi temami. Danes vas čaka gostovanje v Šentjurju, ki bo verjetno vse prej kot lahko, kajneda?

Zagotovo. Toda šteje le zmaga. Najbolj pomembno je, da glave osredotočimo na stvari, ki se od nas pričakujejo - to so treningi in tekme. Verjamem, da bomo strnili vrste in da bomo prikazali dobro igro.

Pred tekmo s Heliosom vam je voda počasi že tekla v grlo, a ste kljub pritisku prišli do pomembne zmage.

Pritisk je bil res velik. Vesel sem, da smo ga zdržali in odigrali moštveno tako v obrambi kot v napadu. Dvakrat smo že vodili za deset točk in več, pa dovolili Heliosu, da se je vrnil. Na koncu nam je le uspelo streti neugodnega in popolnoma razbremenjenega tekmeca.

Še vedno ste v igri za prvo mesto po rednem delu lige za prvaka, ki bi vam pred polfinalom in morebitnim finalom prineslo prednost domačega parketa.

Seveda si želimo biti na prvem mestu. Trenutno nas sicer muči nekaj poškodb in prepoved nastopa Vladimirja Dašića na dveh tekmah. Najprej nas čaka Šentjur, ki v ligi za prvaka še vedno preži na prvo presenečenje. Tekma, na kateri si papirnati favorit, je še posebej težka. Nato se bomo osredotočili še na Krko.

V zadnjem času vam igra ne steče tako, kot bi si želeli. Kaj lahko popravite do polfinala, da se predvsem v napadu ne bi tako mučili pri doseganju košev?

Mora nam steči met. To je vse. Mučimo se zato, ker ne zadevamo odprtih metov. Prihajamo do njih, a žoga noče skozi obroč. Morda je tekma s Heliosom nakazala, da se nam bo končno bolj odprlo, saj smo dosegli več kot 70 točk. Je pa za slabši met zagotovo kriv pritisk. Nekateri igralci so prvič v položaju, ko je treba zmagovati. Ne igrajo več za klube, kjer nimajo nikakršnega pritiska in so neobremenjeni. Sedaj imajo odgovornost in natančne naloge v obrambi in napadu. Ko je igralcu kristalno jasno, kaj mora narediti, in ko je pod imperativom zmage, potem je slika seveda nekoliko drugačna. Klubi, kjer je pritisk, so največji in če hočeš v takih sredinah igrati, ga moraš znati prenašati. To s sabo prinese veliko odgovornost, po drugi strani pa veliko priložnost.

Če se nekoliko obrnemo še na manj prijetne teme. Pred sezono smo vas novinarji veliko spraševali o odnosu z direktorjem Janezom Rajgljem, pa ste dejali, da verjamete, da bosta zgledno sodelovala. Na začetku je kot kaže še šlo, sedaj pa je počilo...

Tega ne morem komentirati. Rajgelj je direktor kluba, sam pa sem trener in ni v moji pristojnosti, da bi o tem kar koli govoril. O delu direktorja kluba lahko dajejo komentarje tisti, ki so na višjem položaju od njega.

V javnost so pricurljale številne informacije o dogajanju v klubu. Kako vse skupaj vpliva na igralce?

Po številnih letih menjavanja direktorjev, trenerjev in igralcev ter mnogih tožbah in dolgovih upam, da bom doživel dan, ko bo isto moštvo začelo in končalo sezono ter ko se bom kot trener ukvarjal le s tistimi stvarmi, za katere sem bil pripeljan - torej s treningi in tekmami.

Zaokrožila je celo informacija, da ste ostali pred zaklenjenimi vrati slačilnice.

Kar se je zgodilo, se je, a tudi tega za zdaj ne bi rad komentiral.

Verjetni naslednik Janeza Rajglja na mestu direktorja bo Slobodan Subotič, s katerim naj bi se vi že sestali. Je to res?

Ni. Če bi se sestala, bi kdo verjetno imel kakšno sliko. Z nikomer se nisem dobil. Trenutno je takšna situacija, kot je. Poskušam opravljati svoj posel na najboljši možen način in igralce oddaljiti od vseh težav. Že tako imamo velik pritisk glede rezultata in pričakovanj, tako da košarkarjev ni treba obremenjevati še s prihodnostjo. Imajo veljavne pogodbe do konca sezone. Plačani so zato, da se ukvarjajo s košarko, ne da komentirajo dogajanje. Če se igralec ukvarja z drugimi stvarmi, pa to prvič ni v njegovi domeni, kot drugo pa se ne more osredotočiti na treninge in tekme.