Za vami sta uspešni dve leti sanacije, kako gre v tretjem letu?

Sanacijski program, ki smo ga začeli uresničevati v letu 2010, še vedno poteka. Rezultati za leto 2011 dokazujejo, da smo ga pravilno zasnovali in izvajali. Žal pa so se že lani začele dogajati na našem primarnem, italijanskem trgu drastične spremembe, ki smo jih lahko le deloma predvideli. Nihče ni mogel predvideti učinkov poglabljanja krize in zadnjih ukrepov italijanske vlade. Zaostrene razmere poslovanja v prvih treh mesecih letošnjega leta neposredno ogrožajo vsa naša prizadevanja zadnjih dveh let. Rezerve tako rekoč nimamo več in tudi sanacija je s tem ogrožena.

Za katere drastične ukrepe gre?

Že lani smo opozarjali, da naši zahodni sosedje nameščajo 40.000 t. i. VLT-avtomatov, ki so naša neposredna konkurenca. Italijanske oblasti so hitrejše od nas, zavedajo se zmožnosti in so kot odgovor na krizo liberalizirale igre na srečo prek interneta, legalizirajo turnirje v pokru, ki so jih prej prirejali pri nas, omejujejo iznos gotovine iz države, znižujejo pokojnine in še marsikaj. To so le nekateri ukrepi za reševanje italijanske države. Že lani smo zato uvedli nekaj novosti v ponudbi, povečali smo obseg prodajnih in promocijskih akcij, intenzivno smo se podali na tuje trge… Če vsega tega ne bi sprožili že lani, bi bil rezultat brez dvoma bistveno slabši.

Kako pa poslujejo italijanske igralnice?

Tudi vse štiri italijanske igralnice se seveda srečujejo s krizo in njenimi učinki. Imamo zanesljive uradne podatke, da jim je v prvih treh mesecih letos realizacija padla za povprečno 22 odstotkov, nekaterim celo za 40 odstotkov. In kar je za nas najbolj zanimivo in poučno: njihovi lastniki, večinoma občine, so svojim prirediteljem iger na srečo občutno znižali davke, ponekod celo s 30 na 10 odstotkov. Dobro se namreč zavedajo, da je to zdaj več kot nujno, če želijo ohraniti prepoznavno in zelo pridobitno turistično dejavnost.

Čutijo to tudi drugi igralničarji v Sloveniji?

Tudi drugi nam konkurenčni slovenski prireditelji iger imajo na srečo težave in ocenjujemo, da so v prvih treh mesecih zabeležili povprečno 15-odstotni padec realizacije, medtem ko smo v družbi Hit zabeležili manj kot 11-odstotni padec glede na enako obdobje lani. V resnici pa je tudi naš rezultat, čeprav negativen, v teh poslovnih okoliščinah dober dosežek. Nekateri ga pač poskušajo prikazovati kot rezultat slabega vodenja.

Kaj boste storili? Omenjate dodatne ukrepe.

Že v zadnjih dveh letih smo opravili ogromno delo. Podjetje smo spravili v pozitivne številke, in to brez centa davkoplačevalskega denarja. Družbo smo temeljito reorganizirali, za 49 milijonov smo izboljšali poslovni izid pred davki, saj smo iz 48-milijonske izgube ustvarili 1,3 milijona evrov dobička pred davki in v času od prevzema vodstva kar za 19 milijonov evrov zmanjšali kreditno zadolženost. Nosimo breme zgrešenih naložb nekdanjih uprav na Balkanu, ki jih v teh časih ne moremo prodati. Kljub vsemu temu smo občutno povečali vrednost podjetja, katerega ugled je bil že precej omajan. Pripravili smo sklop dodatnih ukrepov, s katerimi bomo skušali preprečiti padanje obiska in realizacije, nekaj možnosti imamo tudi na področju organizacije, tretji sklop aktivnosti pa zadeva obvladovanje stroškov. Tu smo še posebno previdni in dobro se zavedamo, da te stvari ne gredo v nedogled. To bi lahko povzročilo ravno nasprotno od načrtovanega.

Kaj pravijo na to zaposleni?

Rezultati, ki jih dosegamo v zadnjih mesecih, seveda ne delujejo motivacijsko. Nikomur, tudi nam kot vodstvu družbe, ni prijetno, ko predlagamo znižanje plač in kot zadnjo teoretično možnost navajamo tudi zmanjšanje števila zaposlenih. To so skrajni ukrepi in bomo brez dvoma naredili vse prej, da do tega ne pride. Zaposlenim sporočamo, da kljub vsemu delamo dobro, da pa se lahko še potrudimo, vsak po svojih močeh. Prav vsi, od prvega do zadnjega, prispevamo k zadovoljstvu gosta in tudi od nas samih sta odvisni njegovo zadovoljstvo ter vračanje k nam. Prepričan sem, da je v podjetju še veliko volje, da ne govorim o znanju, izkušnjah in iznajdljivosti ter inovativnosti, vse to je v teh razmerah še kako pomembno in dragoceno. Popolnoma verjamem v zdravo jedro večine zaposlenih. Če smo skupaj zmogli v letu 2010, bomo zmogli tudi letos!

Pogajanja s sindikati še potekajo?

Potekajo redno in večinoma konstruktivno. Velik del podjetniške kolektivne pogodbe je dorečen, odprto pa ostaja še vprašanje novega plačnega modela. Naloga ni preprosta, kompleksnost delovnih procesov, specifike delovnih mest, poklicev in urnikov dela pa narekuje visoko stopnjo strokovnosti in strpnosti. Prepričan sem, da nam bo, tudi s pomočjo zunanjih strokovnjakov, nazadnje uspelo, saj pogajanja preprosto ne morejo trajati v nedogled. Nujno potrebujemo sistem plač, ki bo pravičen, ki bo sledil rezultatom poslovanja in hkrati motiviral zaposlene za še boljše delo.

Kaj pričakujete od države?

Kot rečeno rezerve nimamo več. Zdaj je na vrsti drugi, če hočemo, da ohranimo dejavnost, ki smo jo na Goriškem razvijali 28 let in jo pripeljali na svetovno raven. V Sloveniji smo nosilci več kot polovice tržnega deleža, v svetovnem merilu pa smo eden najuglednejših igralcev, po katerih se zgledujejo številni. Perla je največji igralniško-zabaviščni center v Evropi in med italijanskimi igralci pokra najbolj priljubljena evropska destinacija za to igro. Ni naključje, da bo letna skupščina Evropskega združenja igralnic (European Casino Association - ECA) letos pri nas, v Novi Gorici. Od države pričakujemo odgovorno razumevanje položaja in primeren posluh za najnujnejše, da preživimo in se izkopljemo iz najhujšega. Konkretno bi to pomenilo znižanje davkov na 20-odstotno stopnjo. Samo v prvih treh mesecih letos smo plačali skoraj 10 milijonov igralniških davkov!

Kateri zakoni so po vašem mnenju najbolj potrebni spremembe?

Tu je v prvi vrsti igralniška in davčna zakonodaja. Naša prizadevanja omejuje tudi zakon o omejevanju porabe tobačnih izdelkov, ki precej neživljenjsko posega v ponudbo iger na srečo in povzroča precej visoke stroške za prilagoditve. Da niti ne omenjam pravilnikov in birokracije, ki povzročajo, da zaradi dolgotrajnih postopkov zaostajamo za konkurenco. Namesto da bi bili nekaj korakov pred konkurenco, ji na nekaterih področjih zaradi tega komaj sledimo. Imamo strokovne argumente in dokaze, ki jih lahko zagovarjamo in predstavimo ob vsaki priložnosti.

Kljub takemu položaju imate za letos v načrtu nekaj investicij.

Seveda, ne bi bilo namreč modro, da bi vse skupaj popolnoma blokirali. V okviru danih možnosti bomo izkoristili tiste načrte, ki nam bodo pomagali po prihodkovni plati. Odlično izkušnjo s Perlino igralnico na prostem bomo ponovili v novogoriškem Parku in kranjskogorski Koroni ter kobariški Aurori. Pripravljamo se na odprtje prenovljenega prostora za igro baccarat, prenavljamo tudi del gostinske ponudbe v Parku in imamo v načrtu še nekaj manjših projektov.

Kaj pa načrti za dolgoročnejšo prihodnost?

Kljub krizi in težavam, ki nas zadevajo, oblikujemo in dograjujemo strategijo za naslednjih deset let. Intenzivno delamo za to, da ugotovimo, kaj je tisto, kar bo našo dejavnost popeljalo na pot ponovnega razvoja, ko bodo razmere dozorele za to. Že danes načrtujemo spremembo poslovnega modela, ki igre na srečo umešča izključno v preplet vrhunskega turizma, in se ne moremo strinjati s prizadevanji nekaterih, ki bi radi igralne salone v vsako slovensko vas. Nam je jasno, da naša pot vodi na oddaljene trge, od koder prve rezultate že beležimo. Poglabljamo sodelovanje z ruskim trgom. Končujemo tudi dogovore za izvoz našega znanja, prvič v Hitovi zgodovini.

Kako je s projektom za nov turistični kompleks? Kako daleč je zadeva?

V teh okoliščinah poslovanja se zdi misel na milijardni projekt utopična, vendar naši sodelavci peljejo projekt naprej. Trenutno poteka vse potrebno za izbor lokacije. To, da se nam oglašajo morebitni investitorji, je dejstvo. Seveda pa imajo v tem trenutku premalo relevantnih informacij, da bi se lahko konkretno odločali. Tudi zato so spremembe davčne in igralniške zakonodaje, torej podpora države, toliko bolj nujne. Novi Hitov turistični kompleks je zasnovan predvsem kot svetovna turistična atrakcija, ki potrebuje povsem drugačno celovito davčno obravnavo. To v svetu zelo dobro vedo.

Za konec?

Ponavljam, da delamo dobro. Nočemo se pritoževati. Še vedno smo razumni optimisti in prepričani, da imamo dobre možnosti za obstanek in razvoj. Navsezadnje smo na trgu, ki se vztrajno krči, svoj tržni delež povečali za dve odstotni točki. Naravnost logično se nam zdi, da bo zakonodaja ne le dopustila, pač pa tudi podprla in spremljala v razvoju tiste, ki to razvojno sposobnost imajo.