Urad informacijskega pooblaščenca vodi postopek inšpekcijskega nadzora nad ravnanjem urada za varstvo konkurence v zvezi s pregledovanjem, kopiranjem, razkrivanjem, posredovanjem, širjenjem in uporabo elektronske pošte, do katerih je prišlo v okviru konkretne preiskave urada. Za katero zadevo gre, na uradu ne razkrivajo.

Po oceni informacijske pooblaščenke je protiustavna določba 29. člena zakona. Pri tem se odpira vprašanje dopustnosti ravnanja nadzornih organov v okviru upravnih postopkov, da na podlagi zakona, a brez sodne odredbe in zunaj namenov, ki jih določa ustava, posežejo v (elektronsko) komunikacijo, poudarjajo v uradu.

Osnovna dilema, ki se postavlja pooblaščenki, je, ali lahko nadzorni organi glede na omenjeni 37. člen ustave posežejo v komunikacijsko zasebnost skozi pregled elektronske pošte, SMS in MMS sporočil ter telefonskih pogovorov brez sodne odredbe in ne le za namene kazenskega postopka oziroma v interesu državne varnosti.

Informacijska pooblaščenka meni, da je vprašanje glede na uporabo sodobnih komunikacijskih tehnologij aktualno in pomembno, zato predlaga, da ustavno sodišče zadevo obravnava prednostno.