Vseh 12 nacionalnih in 35 regionalnih slovenskih muzejev in galerij je v letu 2008 ustvarilo skupno okoli 4,658.000 evrov lastnih prihodkov. Medtem so subvencije države skupno znašale okoli 30 oziroma 34 milijonov evrov, če prištejemo še subvencije lokalnih skupnosti, ki jih prejemajo regionalni muzeji. Za primerjavo, v istem letu je celotni lastni prihodek Cankarjevega doma znašal 5,461.894 evrov, od tega 2,800.000 evrov od prodanih vstopnic, vse ostalo pa od sponzorjev, donatorjev in kongresne dejavnosti. Najuspešnejša med muzeji, Narodna galerija, je v celotnem letu s prodajo vstopnic ustvarila 224.395 evrov, medtem ko so vsi lastni prihodki 10-dnevnega filmskega festivala Liffe, ki vstopnice prodaja po približno enaki ceni kot galerija, znašali 316.778 evrov.

Pomembne so danosti

Pogovarjali smo se z direktorji regionalnih muzejev, izmed katerih nekateri beležijo lastne prihodke, ki presegajo 20 odstotkov proračuna, medtem ko ti v nacionalnih muzejih ostajajo pod mejo petine celotnega proračuna. Hkrati imajo regionalni muzeji opazno več uspeha pri zbiranju sredstev in sponzorjev, k čemur jim pomaga povezanost z lokalnim okoljem. Ivana Leskovec, direktorica Mestnega muzeja Idrija, kjer so bili po podatkih za leto 2008 najuspešnejši muzej po višini lastnih prihodkov, poudarja, da vsi muzeji nimajo enakih danosti.

"Različna dediščina, za katero skrbimo in jo predstavljamo javnosti, je za obiskovalce različno zanimiva in vabljiva, različno zahtevna za ohranjanje in prezentacijo, terensko teže ali laže dostopna." Ocenjuje pa, da je tudi njihova uspešnost relativna, ker možnosti za izboljšanje vedno obstajajo. Delež lastnih prihodkov se trudijo konstantno povečevati, med drugim z vključevanjem svoje ponudbe v turistično ponudbo širše regije, vendar števila obiskovalcev ne želijo povečevati na račun kakovosti izvajanja programov ali na račun ogrožanja dediščine, poudarja direktorica.

Kriva sta kriza in prost vstop

Lastni prihodki v nacionalnih muzejih v povprečju predstavljajo le desetino proračuna, nobeden od vprašanih pa tega ne označuje za nezadovoljiv rezultat. Pomočnik direktorice Narodne galerije Bojan Kuhar pojasnjuje, da je višina lastnih prihodkov muzeja odvisna od številnih vzrokov "in na mnoge je težko ali celo nemogoče vplivati". Narodna galerija ima sicer najvišji delež lastnih prihodkov med vsemi nacionalnimi muzeji, ta je lani znašal 18 odstotkov proračuna, največ pa zasluži tudi s prodajo vstopnic. Obisk in prodaja sta sorazmerna s številom, pomembnostjo in zanimivostjo novih razstav, pravi Kuhar.

Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, kjer se lastni prihodki gibljejo v okvirih slovenskega povprečja, ocenjuje, da je prikazani delež dovolj visok. V letu 2012 jim bodo po sedanjih kazalcih prihodki iz naslova donacij in sponzorstev upadli za več kot polovico. "Delno je to posledica krize v gospodarskih podjetjih, delno pa zmanjševanja programskih sredstev, zaradi česar je težko oblikovati program dogodkov, ki bi bil zanimiv za sponzorje in ki bi ga lahko oglaševali v skladu s pričakovanji partnerjev."

Bojana Rogelj Škafar, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja, ki med nacionalnimi muzeji izstopa po prihodku iz donacij in poslovanja kavarne, prav tako pravi, da lahko opazen padec vseh lastnih prihodkov (za 25 odstotkov) po letu 2008 pripišejo trenutni krizi. Po letu 2010 so med drugim izgubili donatorsko podporo Telekoma. "Možnosti za opaznejše povečanje lastnih prihodkov v tem trenutku ne vidim, vsekakor se moramo spopadati s krčenjem stroškov." Ker se zelo povečuje obseg prostega vstopa v muzej, jim rezultata lani ni izboljšalo niti 30-odstotno povečanje obiska. Obiskovalci namreč množično koristijo dneve odprtih vrat muzeja, kot pravi. To podpira tudi statistika, ki kaže, da si vsak drugi obiskovalec slovenskega muzeja ali galerije program ogleda brezplačno.