Karl Lueger sicer velja za očeta sodobnega antisemitizma, kot karizmatičen politični vodja pa je imel tudi velik vpliv na mladega Adolfa Hitlerja.
Lueger je med županovanjem sicer občutno izboljšal infrastrukturo Dunaja, okrepil ukrepe za socialno varnost in izboljšal javni prevoz. Na svojo zapuščino pa je spustil temno senco zaradi svojih napadov na dunajsko judovsko manjšino.
Njegove antisemitske kampanje so bile tako ekstremne, da je cesar Franc Jožef leta 1895 Luegerju ob izvolitvi na položaj župana celo odrekel podporo. Cesar je pritisku popustil šele dve leti kasneje.
Luegejra s Slovenijo veže tudi zanimiva anekdota. Na dnu Škocjanskih jam naj bi na Luegerja naletel verjetno najbolj slaven Dunajčan, Siegmund Freud, ki je dunajskega župana preziral. Srečanje obeh Dunajčanov v slovenskem podzemlju mnogi interpretirajo kot napoved grozodejstev bližajoče se druge svetovne vojne.
Ime v sramoto predsvem akademikom
Odločitev za spremembo imena zahodnega dela Ringa sledi večletni razpravi, novo ime pa bo Universitaetsring (Univerzitetni Ring). Cesta je po Luegerju dobila ime leta 1934, v sramoto pa je bila predvsem dunajskim akademikom, saj se na ulici nahajata dunajski Burgerteater in sedež dunajske Univerze.
Predstavniki mesta sicer pravijo, da je spreminjanje imen ulic nenavaden ukrep, saj odražajo zgodovino Dunaja, pa naj bo dobra ali slaba, vendar so bili v tem primeru pripravljeni narediti izjemo. Za spremembo imena trga, ki prav tako nosi Luegerjevo ime, krasi pa ga tudi kip bivšega župana, načrti še ne obstajajo.
Nacistični poet ostaja častni meščan Maribora
Če so bili na Dunaju pripravljeni narediti izjemo, ko so spremenili ime zahodnega dela Ringa, pa te pripravljenosti ni videti v Mariboru, kjer iz vrst častnih meščanov ne nameravajo odstraniti imena nacističnega pesnika Ottokarja Kernstocka, sicer avtorja himne kljukastemu križu "Hakenkreuzlied“.
Kernstock, o katerem smo že pisali, se je rodil v Mariboru leta 1848, naziv častnega meščana Maribora pa je prejel leta 1908, ravno v letu, ko so nacionalna nasprotja med Slovenci in Nemci dosegla svoje vrelišče. Kernstock je v začetku 20. stoletja zaslovel v Avstriji s svojo poezijo, v kateri je opeval veličino nemštva, hujskal k vojnemu nasilju in poniževal druge narode, tudi Slovence, ki jim je zameril, ker je menil, da so po prvi svetovni vojni "okupirali" njegov Maribor. Leta 1923 je po naročilu avstrijskega lokalnega odbora nacistične stranke NSDAP spisal pesem o kljukastem križu. Kernstockovega pogreba se je leta 1928 udeležilo veliko Avstrijcev, ki so kasneje postali pomembni funkcionarji v tretjem rajhu, med drugim tudi nacionalsocialistični gauleiter Siegfried Uiberreither, ki je bil po letu 1941 upravnik okupiranega slovenskega štajerskega ozemlja.
Dejstvo, da Kernstock ostaja častni meščan Maribora, sicer letošnje evropske prestolnice kulture, je odmeval tudi po tujini. O tem je poročala francoska tiskovna agencija AFP, razpisali pa so se tudi na Hrvaškem in Madžarskem.
