Vrednost projekta ocenjujejo na sedem do osem milijonov evrov, vendar se je zaradi obstoječe krize in iskanja poti v varčevanje začelo zapletati pri odkupih zemljišč, potrebnih za postavitev priletne osvetlitve in gradnjo obvozne ceste. Kot so nam sporočili z ministrstva za obrambo, jim je doslej uspelo odkupiti približno 95 odstotkov zemljišč, pri preostalih potrebnih površinah pa se je odkup ustavil bodisi zaradi nedokončanih pravnih postopkov v zvezi z dedovanjem, bodisi zaradi tega, ker posamezni kmetje svojih njiv in travnikov po ponujeni ceni nočejo prodati.

Grozi jim razlastitev

Kot smo izvedeli, pri tem ne gre za kakšno posebno navezanost na zemljo, temveč za prizadetost tistih lastnikov, katerim so predstavniki ministrstva ponudili po njihovem prepričanju prenizko ceno. "Sama najbolje vem, koliko je vredna zemlja in v kateri kakovostni razred sodi, oni pa so vsaki tretji njivi pripisali drugačen razred, čeprav imamo črno na belem, da sodijo vse v 4. do 5. razred. Toda tega zdaj ne priznajo in nam grozijo z razlastitvijo. Dobro vem, da so od nekaterih kmetov z dračjem zaraščene parcele odkupovali po 8,7 evra za kvadratni meter, meni pa za kakovostno zemljo ponujajo 3,9 evra za meter. Tega ne bom nikoli podpisala, kar sem jim dala jasno vedeti, pa mi niso še nič odgovorili," se na ljudi z obrambnega ministrstva huduje Mimica Sintič iz Dolenje Pirošice. Podobno slabe volje je tudi Jože Horžen iz Hrastja pri Cerkljah, ki prebiva vsega dobrih 100 metrov od predvidenih infrastrukturnih posegov. "To je sramota, kar se dogaja. Če ni te države nič sram, pa naj mi vzamejo. Po tej ceni, ki ne pokrije niti nastale škode, ko mi bodo parcelo presekali na pol, jim ne prodam," je odločen Horžen.

Na obrambnem ministrstvu medtem vztrajajo pri svojem in pravijo, da so izčrpali že vse pogajalske možnosti. "Glede teh zemljišč bomo v nadaljevanju ravnali skladno z zakonodajo, ki predpisuje postopke v takšnih primerih," so na ministrstvu odgovorili na naše vprašanje, kako bodo ravnali s tistimi, ki svoje zemlje nočejo prodati.

Ne vidijo razloga za preselitev Zasapa

Med nezadovoljne okoličane štejejo tudi nekateri prebivalci naselja Zasap, ki leži tik ob letališki ograji. Ker se bojijo prevelikega hrupa, ki naj bi ga povzročala zavezniška letala, se želijo odseliti. Brežiška občina je zanje že predvidela nadomestne gradbene parcele, na obrambnem ministrstvu pa ne kažejo pripravljenosti, da bi šli stroški preselitve na njihov račun.

"Preselitve dela naselja Zasap na ministrstvu za obrambo nismo nikoli načrtovali, saj za to ni niti srednjeročnih niti dolgoročnih razvojnih potreb. Državni prostorski načrt daje možnost za odkup objektov, če bi se lastniki želeli izseliti po lastni izbiri. Ta možnost je povezana z obsegom delovanja letališča predvsem, če bi se v večji meri razvile dejavnosti civilnih letal. Obseg vojaškega letenja tudi po najbolj optimističnih domnevah ne bo dosegel polovičnega obsega iz devetdesetih let, ko je na letališču delovalo več kot 70 reaktivnih letal JLA," odgovarjajo na obrambnem ministrstvu.