Verjetno so redki verjeli v podvig proti trikratnemu prvaku Evrope.

Morebiti nekateri niso verjeli, a to ne velja za igralce in preostale v našem klubu ter navijače. Če navijači ne bi verjeli, zagotovo ne bi do vrha napolnili Bonifike in ne bi pripravili tako fantastičnega vzdušja. Prepričan sem, da na tekmo niso prišli le zato, da bi videli gostujoče zvezdnike, ampak tudi zaradi nas in upanja v možnost podviga proti Špancem. Vesel in ponosen sem, da smo jih, tako kot že skozi vso evropsko sezono, znova razveselili.

V končnici tekme bi si lahko Cimos priigral še zajetnejši kapital v zadetkih pred povratnim dvobojem.

V prvem polčasu smo preveč zadetkov dobili iz hitrih (pol)protinapadov in »zicerjev«, ki so njihovo najmočnejše orožje. Med polčasoma smo se dogovorili, da ne bomo popuščali niti za trenutek, ne glede na izid, in to se nam je na koncu bogato obrestovalo. Svoje delo na igrišču smo vrhunsko opravili in ga kronali s skalpom enega najboljših klubov na svetu.

V soboto vas v Madridu čaka še težja naloga, čeprav imate tri zadetke prednosti iz Kopra.

Že pred tekmo v Bonifiki je bil Atletico v vlogi favorita, po porazu pa sta pritisk in breme na njegovih ramenih še toliko večja. Doma mora zmagati s štirimi zadetki, če želi napredovati, a se je že večkrat pokazalo, da je težko loviti in nadoknaditi že en gol minusa, kaj šele tri ali štiri. Atletico bo doma zagotovo igral drugače, a verjamem, da se bomo znali prilagoditi. Toda po drugi strani v svoji igri zdaj nima več česa skrivati pred nami.

Glede na razplet tekme je vsaj malce zadišalo po uvrstitvi na zaključni turnir najboljše četverice v Kölnu.

Vse je še odprto glede potnika za Köln. Prvi del sanj se nam je uresničil že z zmago proti favoriziranemu Atleticu, do sobote pa imamo pravico sanjati tudi o napredovanju med najboljše štiri klube v Evropi. Zakaj se nam ne bi uresničil še drugi del sanj?