Veliko ljudi se na strokovnjake na davčni upravi pogosto obrne takrat, ko kaj podedujejo in ne vedo, kako je z dajatvami. Na davčni upravi pravijo, da je v tem primeru zavezanec za davek posameznik, ki prejme premoženje na podlagi dedovanja.

Davčni zavezanec, ki podeduje premoženje, od katerega se plača davek na dediščine (nepremičnine, premičnine, tudi vrednostni papirji in denar), ne vloži davčne napovedi. Odmera davka na dediščine se izvrši na podlagi podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju.

Če je predmet dedovanja na primer nepremičnina, sodišče pošlje pravnomočni sklep o dedovanju davčnemu uradu, kjer je nepremičnina.

Osnova za davek je vrednost podedovanega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek. Pri premičninah se davčna osnova zniža za 5000 evrov. Davčne stopnje so različne glede na dedne redove. Podatki so objavljeni na spletni strani Dursa.

Zavezanec mora plačati davek na dediščine in darila v 30 dneh od vročitve odločbe. Brez dokaza, da je plačan davek, ni mogoče overiti podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini.

Davka na dediščine in darila ne plača dedič prvega dednega reda (otrok, posvojenec, zakonec ali zunajzakonski partner pokojnika), zet, snaha, pastorek in oseba, ki je s pokojnim živela v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Davek se prav tako ne plača, če se dedujejo le premičnine in te skupaj ne presegajo vrednosti 5000 evrov. Oprostitev pa velja tudi za kmete, ki dedujejo kmetijska zemljišča. Zakonodaja pozna še nekatere oprostitve, ki so natančno obrazložene na spletni strani Dursa.