Ukrepi opredeljujejo tudi področja z največjim potencialom za ustvarjanje delovnih mest v prihodnosti: zeleno gospodarstvo, zdravstvene storitve ter informacijske in komunikacijske tehnologije. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so povedali, da bo Slovenija preučila predloge Evropske komisije in temu primerno prilagodila oziroma poudarila obstoječe ukrepe, ki bi lahko pripomogli k višji zaposlenosti in hitrejšemu ustvarjanju delovnih mest tako za mlade kot tudi za druge ciljne skupine na slovenskem trgu dela. Z ukrepi bodo sicer odpravljali ključne težave slovenskega trga dela, med katere sodijo pomanjkanje kakovostnih in produktivnih delovnih mest, nizka stopnja zaposlenih starejših v starostnem obdobju 55 do 64 let, segmentacija mladih na trgu dela (prekarne oblike dela) in ranljive skupine na trgu dela.

Med ukrepi so sicer izpostavljena področja, ki imajo največji potencial zaposlovanja. "To so dejavnosti, v katerih je tudi v Sloveniji velika možnost razvoja kvalitetnih delovnih mest, ki pa zahteva medsektorsko načrtovanje ukrepov za spodbujanje njihovega nastajanja," je pojasnila generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje Damjana Košir. Poudarila je tudi, da so instrumenti v podporo ustvarjanja delovnih mest, ki jih dokument navaja, v Sloveniji že razviti in se izvajajo, razen socialnega podjetništva, za katerega tudi že pripravljajo implementacijo lani sprejetega zakona o socialnem podjetništvu, ki zajema tudi pripravo ukrepov za spodbujanje tega podjetništva. "Treba pa je stalno spremljati učinkovitost teh ukrepov ter jih prilagajati novim razmeram na trgu dela," pravi Koširjeva.