V ponedeljek je nemški Süddeutsche Zeitung poročal, da tudi Nemci razmišljajo o tem, da bi se na sedežu evropske družine pritožili nad namerami Slovenije. Ob tem je avtorica članka Cathrin Kahlweit opazila, da teksti, ki so objavljeni v Uradnem listu EU, običajno še zdaleč niso tako lirično in čustveno navdahnjeni, kot je bila tokrat omenjena zahteva Slovenije po zaščiti kranjske klobase.

Po dokaj suhoparnem začetku, da gre za "mesni proizvod", se brez ovinkarjenja že v naslednjem stavku pokaže slovenska brezpogojna predanost kranjski klobasi. Sledi opis, kako so kranjski kmetje v težko dostopnih hribovskih kmetijah gojili svinje za svoje kranjske klobase, kakor jih je mogoče prepoznati že na krožnikih srednjeveških fresk, in kako je celo cesar Franz Jožef med potovanjem po deželi Kranjski nekega dne, ko mu je od sramu zardela gostilničarka ponudila "le navadno domačo klobaso", odločno odvrnil: "To, to pa res ni navadna klobasa, to je kranjska klobasa."

Cesar gor ali dol, Avstrijci imajo precej bolj prozaične razloge, zakaj nočejo, da bi Slovenci zaščitili svojo kranjsko klobaso. Kot je napovedalo avstrijsko časopisje, bodo ugovore v Bruselj pod taktirko avstrijskega patentnega urada poslali ministrstvo za kmetijstvo, gospodarska zbornica in strokovnjaki z veterinarske fakultete dunajske univerze. Ko smo zadnje pobarali, s kakšnimi argumenti bodo veterinarji fakultete proti slovenski zaščiti kranjske klobase protestirali na sedežu EU, so nas po odgovore raje napotili na patentni urad.

Na gospodarski zbornici nam je šef oddelka za živila dr. Reinhard Kainz odgovoril, da je bila kranjska klobasa omenjena že v prvem natisnjenem seznamu živil v Avstriji, kranjsko klobaso pa so lahko v habsburški monarhiji proizvajali tudi mesarji zunaj slovenskih meja. Poleg povsem gospodarskih zadržkov stroškov, ki bi nastali s preimenovanjem proizvodov, menjavo embalaže in potrebnim marketingom Kainz omenja tudi psihološke. Avstrijcem je tako imenovana käsekrainer najljubša klobasa. Res je, da gre pri tem za različico klasične kranjske, pri kateri vanjo našpikajo koščke sira, zato jo Dunajčani zaradi stopljenega sirovega izcedka ljubkovalno imenujejo tudi die eitrige ali gnojna. Zato - trdi Kainz - avstrijski potrošniki preprosto ne bodo razumeli, zakaj se njihova najbolj priljubljena klobasa ne more več imenovati tako kot doslej.

Še najbolj tehten pa je ugovor ene največjih klavnic in predelovalnic mesa na avstrijskem Koroškem, Ilgenfritz iz Beljaka. Ti so za Kleine Zeitung povedali, da je kranjska klobasa pravzaprav koroška klobasa. Ilgenfritz namreč dobavlja meso avstrijskokoroških svinj slovenskemu podjetju Arvaj iz Kranja, ki naj bi izdelovalo najboljše kranjske klobase pri nas okoli tri tone mesa avstrijskokoroških svinj Arvaj tedensko predela v "slovenske" kranjske klobase.