Sogovornik zariše še nekoliko širšo sliko: "Glede na to, da je zaznati tudi mnoge druge negativne trende, kot je rezanje sredstev javne agencije za knjigo ali zmanjšanje proračuna za nakup knjig knjižnicam, lahko tudi v prihodnosti pričakujemo krčenje knjižnega biznisa, pri čemer bodo najbolj trpele majhne založbe, ki nimajo lastnih knjigarn."

Ob podatku, da smo Slovenci v samem evropskem vrhu po številu izdanih naslovov na prebivalca, mnogi menijo, da se bo trg vsaj nekoliko prečistil, a po Rugljevem mnenju je škoda vsake knjige, ki ne izide, četudi gre za specializirano delo, namenjeno peščici. V zadnjih letih, ko je digitalizacija poenostavila in povečini tudi pocenila tiskano izdajo knjig, se je razraslo predvsem samozaložništvo, ki na trg pošilja majhne naklade. Prav zato je lahko knjigo izdal praktično vsak. Toda zapiranje trga, ki se obeta v prihodnosti, bo skoraj zagotovo najprej oklestilo ravno samozaložniško obrt, že zdaj pa se vse pogosteje dogaja, da knjigarne založbam vračajo knjige.

V prihodnjih letih bodo po vsej verjetnosti najbolj oklestene naklade leposlovja, saj se tovrstna dela povečini takoj po izidu pojavijo tudi na policah knjižnic, poleg tega jih bralci za razliko od učbenikov ali priročnikov večinoma le enkrat "uporabijo". Tako je bilo v letu 2010 izdanih 1315 leposlovnih naslovov, kar pomeni 158 manj kot leto poprej. Med temi je 657 knjig domačih avtorjev, za eno številko večja pa je bera prevedenih del. Teh je bilo največ, 375, poslovenjenih iz angleščine, sledilo je 67 prevodov iz nemščine, 40 iz francoščine, medtem ko se je južnoslovanska književnost v to druščino prerinila s 26 naslovi, italijanska pa s 23.

Zvrstno je bilo znotraj leposlovja izdanih največ romanov, in sicer 40,7 odstotka, lestvico nadaljujejo kratke zgodbe (25,5 odstotka), pesniška (20,1 odstotka) in dramska dela (1,5 odstotka), pod oznako drugo pa se uvršča 12,1 odstotka naslovov.

Rugelj relativno veliko izdajo domačega leposlovja zaznava kot pozitivno, saj ta daje signal, da avtorji še vedno verjamejo v moč pisane besede, kajti povečini ustvarjajo za boren honorar ali celo zastonj. Opozarja pa, da bo prav trg leposlovja v prihodnje najbolj zamajan s strani elektronske knjige. "E-knjiga je najbolj atraktivna, ko smo na poti ali na počitnicah, tedaj pa običajno posežemo po komercialni leposlovni literaturi," podkrepi svojo domnevo.

Zaznati je tudi rahel upad izposoje knjig. V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) denimo je bilo leta 2010 izposojenih 208.000 enot knjižničnega gradiva, kar je približno dvainpolkrat manj kot štiri leta pred tem, ko so bralci domov odnesli 569.000 enot. Nekoliko manj drastičen zdrs je zaznati v splošnih knjižnicah, kjer je izposoja s 24,9 milijona enot gradiva iz leta 2006 padla na 24,5 milijona leta 2010. Sicer pa podatka, da si je pred dvema letoma vsak prebivalec v povprečju v splošnih knjižnicah izposodil 12 enot, leto poprej pa so vse knjižnice skupaj izposodile 32 milijonov enot, pričata, da na tem teritoriju še ni razloga za preplah. Za primerjavo: Hrvati v povprečju preberejo le tri knjige na leto. Po Rugljevem mnenju pa bi bilo skrb zbujajoče, če bi se izkazalo, da vse manj berejo otroci in mladi.

Torej se gre morda zamisliti ob podatku, da med vsemi izdanimi knjigami otroške pravljice zavzemajo komaj odstotek knjižne produkcije. V zadnjih petih letih je bilo največ tovrstnih knjig, in sicer 80, izdanih leta 2007 in 2009, medtem ko je bilo leta 2010 med najmlajše poslanih le 54 pravljic. Otroci so se tedaj lahko veselili še 41 pesniških zbirk ter 208 kratkoproznih del.