Slovenski poslanci lahko torej ta denar porabijo za svoje delovanje v Sloveniji. Poraba denarja je v glavnem namensko določena, poslanci pa niso dolžni oddajati poročil, za kaj je bil denar dejansko porabljen.

V evropskem parlamentu so potrdili, da gre za pavšalno nadomestilo, ki se nakaže neposredno vsakemu poslancu. In ker je to pavšal, ni treba predložiti nobenih računov. Obenem so v parlamentu povedali, da se je v preteklosti že dogajalo, da so poslanci neporabljeni denar vrnili. To sicer zahtevajo pravila, v skladu s katerimi so poslanci dolžni odobrena proračunska sredstva porabiti v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, ne smejo ustvarjati dobička, delovati pa morajo izključno v splošnem interesu in si ne smejo prizadevati, da bi pridobili kakršnokoli neposredno ali posredno finančno korist ali drugo nagrado. Poslanci prav tako ne smejo denarja porabljati za financiranje nacionalnih političnih strank. Če se pojavijo sumi oziroma če pride do kakršnihkoli namigov, da poslanec denarja ni porabil v skladu z omenjenimi določili, parlament sproži preiskavo.

Evropski poslanci Milan Zver, Romana Jordan, Zofija Mazej Kukovič, Lojze Peterle (vsi iz Evropske ljudske stranke) ter Mojca Kleva in Tanja Fajon iz vrst socialistov so potrdili, da denar v glavnem porabijo za svoje pisarne ter svoje delovanje v Sloveniji. Nadomestilo je v prvi vrsti namenjeno prav za pisarno, ki pa mora biti namenjena izključno poslančevi parlamentarni dejavnosti, za telefonske in poštne račune ter nakup, delovanje in vzdrževanje računalniške, informacijske in telekomunikacijske opreme. Denar je mogoče porabiti tudi za nakup knjig in časopisov, za reprezentanco in organizacijo raznih dogodkov ter tudi za račune hotelov in restavracij v domovini. Poslancem, ki v parlamentarnem letu brez ustrezne obrazložitve manjkajo na polovici plenarnih zasedanj, se omenjeno nadomestilo prepolovi.

Lojze Peterle je povedal, da četrtino sredstev porabi za najem pisarne v Ljubljani, ostalo pa za druge izdatke, za katere se lahko porabijo ta sredstva, vključno za stroške prevozov pri delu v Sloveniji. "O porabi tega denarja nismo dolžni poročati, je pa jasno, za kakšen namen ga lahko porabimo, česar se tudi držim," je poudaril poslanec. Zver, Jordanova in Mazej Kukovičeva so družno zatrdili, da upoštevajo navodila parlamenta v zvezi s porabo sredstev. "Menimo, da je bolj učinkovito, če se sredstva, namenjena za delovanje pisarn in naše aktivnosti v Sloveniji, v celoti porabi za to, za kar so namenjena, kot pa da se ta sredstva vrača v Bruselj," so dejali.

Mojca Kleva nadomestilo porabi za kritje najemnine in materialnih stroškov pisarne v Kopru, plačilo telefonov in naročnin na časopise. "Večji del denarja porabim za promocijo v Sloveniji, za izdajo lastnega časopisa Novice s sedeža 545, postavitev in upravljanje spletne strani ter za tisk promocijskih brošur in materialov," je pojasnila poslanka in dodala, da vodi natančno evidenco in hrani vse račune. Fajonova prav tako hrani vse račune in vodi zelo natančen pregled porabe denarja. Opremila je pisarno, denar pa nameni številnim aktivnostim, med drugim krije stroške obiskov različnih parlamentarcev pri nas, sofinancirala je konferenco mladih z Zahodnega Balkana v Sloveniji skupaj s slovensko mladino ipd.

Tanja Fajon in Mojca Kleva sta še dejali, da se nanju obračajo nekateri posamezniki, denimo študentje prostovoljci, ki gredo kot zdravniško osebje pomagat v Afriko. V tem primeru se preveri, ali je mogoče take skupine finančno podpreti. Dejstvo je, da je seznam porabe precej natančno določen, ni pa dokončen, tako da se lahko v primeru dvoma poslanci vedno posvetujejo s parlamentom, ali je neki izdatek skladen s pravili porabe.

Vsi evropski poslanci sicer prejemajo plačo v višini 7956,87 evra bruto oziroma 6200,72 evra neto. Za potne stroške imajo letno na voljo 4243 evrov, stroški pa se jim povrnejo ob predložitvi računov. Dobijo tudi dnevnice: ta znaša 304 evre in se izplača za vsak dan navzočnosti na uradnih srečanjih parlamentarnih organov, ki se jih poslanec udeleži in ki potekajo znotraj EU. Parlament dnevnice izplača le, če se je poslanec podpisal v uradno knjigo navzočnosti. Če so bili odsotni pri več kot polovici glasovanj v Strasbourgu in Bruslju, se izplača polovična dnevnica, torej 152 evrov. Prav tako 152 evrov se poslancu izplača za udeležbo na srečanjih zunaj EU - pod pogojem, da se je poslanec podpisal v uradno knjigo navzočnosti srečanja.

Poslanci so upravičeni še do sredstev za osebje. Načeloma v svoji ekipi ne smejo več imeti ožjih sorodnikov, za osebne sodelavce pa imajo na voljo 21.209 evrov mesečno, vendar se ta denar ne nakaže neposredno poslancem. Akreditirani pomočniki poslancev, ki delajo v Bruslju, Luxembourgu ali Strasbourgu, namreč spadajo neposredno pod upravo parlamenta, in sicer pod pogoji zaposlovanja začasnega osebja. Sredstva za osebje lahko poslanci namenijo tudi drugim ponudnikom storitev, ki jih izberejo poslanci, kot je na primer naročilo strokovne študije o določenem vprašanju. Za to lahko porabijo največ četrtino omenjenih sredstev.