Ukrepi opredeljujejo tudi področja z največjim potencialom za ustvarjanje delovnih mest v prihodnosti: zeleno gospodarstvo, zdravstvene storitve ter informacijske in komunikacijske tehnologije. Sveženj vključuje predloge za bolj dinamične, vključujoče in odporne trge dela v državah članicah, na primer s krepitvijo notranje prožnosti za zmanjšanje zaposlitvene negotovosti in fiskalnih stroškov ter z zagotavljanjem ustreznih pogodbenih ureditev za preprečevanje pretirane uporabe nestandardnih pogodb o delu.
Eden od osrednjih ciljev predloga je tudi ustvariti dejanski trg dela na ravni EU z boljšo mobilnostjo delavcev, zato se je Komisija zavezala odstraniti zakonske in praktične ovire prostemu pretoku delavcev ter predlagala preoblikovanje Evropskega portala za zaposlitveno mobilnost (EURES). Sveženj o zaposlovanju pa utira pot tudi okrepljenemu usklajevanju in spremljanju politik zaposlovanja na ravni EU v skladu z ekonomskim upravljanjem v EU.
Komisija tako od leta 2013 v okviru evropskega semestra načrtuje uvedbo "semaforja“ za beleženje napredka držav članic pri izvajanju nacionalnih načrtov za delovna mesta. Za večjo vključenosti socialnih partnerjev na evropski in nacionalni ravni v oblikovanje politike o zaposlovanju je Komisija predstavila načrte za izmenjavo mnenj in spremljanje razvoja plač na ravni EU.
Sveženj navsezadnje poudarja pomen povezave med politikami in finančnimi instrumenti EU (kot je Evropski socialni sklad) pri podpiranju prednostnih nalog in reform držav na področju zaposlovanja.. Razprava o svežnju bo vključena tudi v program evropske konference o zaposlovanju 6. in 7. septembra 2012, so še spočili iz predstavništva Evropske komisije.
