V Sloveniji in v območju evra je gospodarska aktivnost zastala, slabe gospodarske razmere pa vplivajo na javne finance, je dejal Vasle. Zaradi tega vlagatelji ne zaupajo več državam, njihovi stroški zadolževanja pa naraščajo. Banke so si sicer sposodile denar od Evropske centralne banke (ECB), vendar pa si ga sedaj ne upajo posojati, kar po njegovem mnenju kaže na veliko negotovost. "Smo daleč od tega, da bi bili pretresi na finančnih trgih končani," je opozoril Vasle.

Vasle meni, da bi območju evra gotovo pomagala enotna koordinacija fiskalne politike. "Ko je nastajal evro, je bilo temu sicer namenjene nekaj pozornosti, vendar pa rešitve niso bile zadostne," je poudaril. Veselinovič je ob tem dodal, da pri oblikovanju evra prav tako niso bili predvideni negativni scenariji, kot je možnost za izstop države iz območja evra. Predsednik uprave Unicredit Slovenija France Arhar je dejal, da bi predvidevanja takšnih negativnih scenarijev že na začetku povzročila nezaupanje do nove skupne evropske valute, zato se za to niso odločili.

Direktor naložbenega sektorja KD Skladi Andraž Grahek je dejal, da so se v zadnjih časih popolnoma spremenili pogoji zbiranja kapitala za banke in bankirje, predvsem zaradi strožje regulacije. Dotaknil se je tudi težav NLB in ocenil, da država kot lastnik nikoli ni bila sposobna sprejeti celovite rešitve za NLB, ki bi bila tudi dolgoročna.

"Vsaka vlada je imela v načrtu privatizacijo ali vsaj delno privatizacijo NLB, vendar niti ena tega ni speljala. To bi bilo treba storiti že v začetku mandata," je ocenil Veselinovič.

ECB je sicer v preteklih mesecih skušala pomagati likvidnosti evropskega bančnega sistema s posojili bankam, vendar pa jih je nato dobila nazaj v obliki depozitov, saj banke ne vidijo veliko podjetij, ki bi bila vredna posojil, meni Veselinovič. Prepričan je, da bo ta denar preko bank sicer počasi prešel v gospodarstvo, kar bo zagnalo nov cikel investicij.

"Banka ne odmira na obroke, banka propade v enem dnevu," je poudaril Arhar. Prav to je po njegovem mnenju eden ključnih razlogov za nezaupanje na finančnih trgih.

V razpravi o težavah območja z evrom so se dotaknili tudi finančne pomoči Grčiji. Veselinovič je ob tem izpostavil, da obstoječi reševalni mehanizem EU sicer zadostuje za reševanje manjših držav, kot je Grčija, ne bi pa bilo teh sredstev dovolj za reševanje Italije. "Grčija je bil relativno majhen zalogaj," je ocenil in dodal, da je kljub temu šlo za vzročni primer reševanja države v težavah.

Udeleženci so spregovorili tudi o trenutnih razmerah v Sloveniji. Vasle je dejal, da pri nas še vedno nismo dosegli konsenza, da bi bilo sprejeti takšne ukrepe, ki bi na dolgi rok omogočili gospodarsko rast. Veselinovič je ocenil, da se je vlada sicer pravilno lotila reform, vendar pa se stvari v Sloveniji vedno ustavijo, ko sindikati zagrozijo z reformami.