V mračnem srednjem veku je igral mokriški grad pomembno vlogo pri zatiranju kmečkih uporov. V eni od temačnih in vlažnih celic v grajskem podzemlju naj bi bil po pripovedovanju ljubiteljev legend med svojo potjo na "kronanje" v Zagreb priprt celo sam vodja slovensko-hrvaškega kmečkega punta Matija Gubec, a o tem ni pravih dokazov. V mirnodobnih časih je grad slovel po razkošnem življenju tamkajšnje gospode. In tako je tudi danes, ko je preurejen v vrhunski hotel, kjer gostje uživajo v pravljičnem grajskem udobju.

V gradu se preteklost prepleta s sodobnostjo

Točno tak občutek ob prihodu v nas vzbudi tudi receptorka Suzana Balon, v katero se ob svečanih dogodkih naseli duh nesrečno zaljubljene nekdanje prebivalke gradu grofice Barbare Moscon. V baročni opravi grofice Moškonove, kot bi jih rekli po domače, nas sprejme pred grajskim obzidjem in nas preda vodji kompleksa Mokrice Mirku Rožmanu, ki brž poudari, da gostom ne ponujajo le domišljijskega povratka v zgodovino in lenarjenja v grajskih sobanah, ampak veliko več - od športnih užitkov, pri katerih prednjači golf, sprehajalnih poti z odkrivanjem neokrnjene narave, nepozabnih porok pa vse do obiska wellness centrov ter številnih bazenov v bližnjih Termah Čatež. "Ta pester izbor storitev, kamor seveda sodijo tudi vrhunska eno-gastronomska ponudba, poroke in kongresna dejavnost, želimo zajeti v celovito zgodbo in jo predstaviti našim gostom," začne Rožman. Nad kongresno ponudbo so po besedah vodje hotela trenutno najbolj navdušeni domači in hrvaški gostje. Ti se največkrat poslužujejo treh večjih dvoran (največja dvorana Barbara sprejme do sto gostov) in dveh bolj intimnih za različna strokovna srečanja, izobraževanja, seminarje, pa tudi bankete, sprejeme in druge svečane dogodke.

Grofovske poroke z mečevalci in požiralci ognja

Tradicionalno najštevilčnejši hotelski gostje pa so Italijani. "Še posebno ob praznikih so Italijani venomer vračajo. Za velikonočne praznike smo imeli zasedeno vse do zadnjega kotička," razkrije Rožman. Za prvomajske praznike pričakujejo tudi veliko domačih gostov ter Hrvatov in Srbov, ki v zadnjem času prav tako pridno polnijo hotel. Slednjih in na splošno gostov iz bivše Jugoslavije bo po njegovem prepričanju še več, ko se bo evropska zavesa prestavila na vzhodne hrvaške meje. Del mokriške zgodbe so poročni obredi, po katerih radi posegajo tako pomembneži kot navadni smrtniki, željni nepozabnega usodnega dne. In pri svatbah na Mokricah so možnosti malodane neomejene. "Če si mladoporočenca zaželita, lahko pripravimo viteško poroko, na kateri poročno pojedino strežemo v srednjeveških oblačilih, sama pa se pripeljeta s kočijo. Dogodek se lahko odvija tudi sredi grajskega parka ali na zelenicah igrišča za golf. Za tiste s prefinjenim, bolj grofovskim okusom lahko priredimo tudi srednjeveške plese in mečevanja ali pa pripeljemo požiralca ognja. Nekajkrat smo grad tudi osvetlili z baklami in ognjemetom," našteje Rožman in pristavi, da je grad premore 25 dvoposteljnih sob, dve suiti in dva apartmaja. V depandansi je še deset dvoposteljnih sob in apartma, v golf suitah ob igrišču pa lahko bivajo po štirje gostje hkrati.

Kjer igra golf Toni Kukoč

Igrišče za golf, ki ga je pod srednjeveškim obzidjem pred dvajsetimi leti oblikoval svetovno znani golf arhitekt Donald Harradine, velja za daleč najzahtevnejše igrišče v Sloveniji. "Kar pa ne pomeni, da ni primerno za začetnike," pripomni Aleš Stopar, ki že tretje leto opravlja funkcijo vodje igrišča. Med drugim skrbi za vzdrževanje igrišča in pripravlja načrte za neprestane izboljšave, kar je bistvenega pomena, da se petični golfisti vračajo.

"Golfisti cenijo naše vložke v igrišče, kar se kaže v čedalje boljši prodaji letnih kart in vse več odigranih krogih v enem letu. Lani smo imeli 7800 odigranih krogov, kar pomeni, da so šli golfisti tolikokrat čez devet ali vseh osemnajst igralnih lukenj. Za letos načrtujemo več kot 8300 odigranih krogov," ponosno pove Stopar in doda, da so lani obnovili in razširili štiri udarjališča, nedavno pa so obnovili tudi vzdrževalni in vozni park. Ker je igrišče povsem naravno, vključno z jezerom in peščenimi ovirami, je prava paša za oči, kar pritegne tudi zvezdniško klientelo. Od nekdanjih domačih vrhunskih športnikov, kot sta Bojan Križaj in Primož Ulaga, do tujih, med katerimi je tudi Toni Kukoč, aktualni amaterski prvak Hrvaške v igranju golfa, nekdaj pa vrhunski košarkar s pomenljivim vzdevkom Pink Panter."Ko končajo igro, se lahko okrepčajo v novi klubski hiši ob igrišču, kjer v restavraciji pripravljamo posebne obede za golfiste. Poleg je tudi trgovina s profesionalno golf opremo. Tistim, ki bi se po 18 odigranih luknjah radi še kaj pomenili, pa je na voljo soba za družabna srečanja," pojasni Stopar.

Ker je bila letošnja zima še posebno mila, so sezono odprli že 10. marca, medtem ko se bo 20. aprila z velikim otvoritvenim turnirjem začela turnirska sezona, ki bo trajala vse tja do oktobra. "Za tiste, ki brez golfa ne zdržijo niti pozimi, pa imamo v Termah Čatež simulator, kjer lahko igralci na daljavo obdelujejo petdeset najbolj znanih svetovnih golf igrišč," še pristavi vodja mokriškega igrišča in nas ponovno preda v roke grajskega osebja.

Po odlični kulinariki zaključek z grajskim kletarjem

To nam razkaže sobane, v katerih je pred svetovnim nogometnim prvenstvom leta 1990 v Italiji mesec dni bivala nizozemska nogometna reprezentanca z Ruudom Gullitom in Marcom van Bastnom na čelu. Po ogledu slikarske razstave ekspresionista Marjana Novaka Slunjskega nas v grajski obedovalnici sprejme glavna kuharica Liljana Volčanšek, ki za tukajšnjo gospodo kuha že petnajst let. Liljana poudari, da jedilnike spreminjajo glede na letne čase, sestavine so karseda sveže, največji poudarek pa je na pripravi divjačine, po kateri slovijo daleč naokrog. Medtem ko za boljši zagon nagnemo viljamovko, narejeno iz hrušk, ki zorijo v domačem sadovnjaku, nam kuharica Liljana pripravi gosjo pašteto. "So tudi gosi domače?" jo v šali pobaramo. "Seveda, včeraj so priletele v grajsko obzidje," duhovito odvrne in napove še en domači izdelek - nežno dimljen goveji karpačo v sojini omaki z gorčico, ingverjem in balzamičnim kisom. Medtem se nam pridruži še grajski kletar Maks Ask, strokovnjak za vina, in nam patriotsko priporoči domači vinorodni okoliš oziroma sivi pinot - rulandec iz kleti Kelhar. V prijetnem ozračju grajske restavracije se ob srebanju "kapučino" juhice iz mladih kopriv s spenjenim mlekom spet zaklepetamo o mitih in legendah, ki so se v stoletjih stkale za zidovi mokriškega gradu. Ko pospravimo božanske testene žepke, nadevane z repki potočnih rakov, in se v ustih stopijo srnini medaljoni z brusnicami, višnjami in štruklji vred, se za veliki finale posladkamo še z znamenito mokriško hruško, ki jo zalijemo s polsladkim tramincem.

Ta je pravšen za uvod v podzemni grajski svet, kjer temperature nikoli ne presežejo 14 stopinj Celzija. Tjakaj nas seveda popelje grajski kletar Maks, ki v objemu nepreglednega števila steklenic, napolnjenih z rujnim iz vseh treh slovenskih vinorodnih dežel, razgrne še marsikatero tančico, ki pa mora po starodavni zapovedi za vselej ostati za grajskimi zidovi.