Obiskala sta tako predstavnike ministrstva za finance in Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) kot tudi Banko Slovenije. "Sestanki so tehnične narave in so del redne razprave, ki poteka dvakrat letno pred pripravo pomladanskih in jesenskih napovedi," so pojasnili na ministrstvu za finance, kjer so zagotovili, da mora biti napoved komisije oddana do 26. aprila, objavljena pa naj bi bila 11. maja, sočasno s spomladansko napovedjo. A bolj kot datumi bodo pomembni sklepi komisije. Če ta ugotovi, da so varčevalni ukrepi nezadostni, nesoglasja s socialnimi partnerji pa prevelika, bi lahko Slovenijo doletela kazen.
Slovenija sicer že plačuje davek za minule grehe. Zamujanje z javnofinančno konsolidacijo so že kaznovali finančni trgi, ki so za vlaganje v slovenske obveznice zahtevali previsok donos. Celoviti in uresničljivi ukrepi, s katerimi bi Slovenija prepričala trge, preostale evropske države in ne nazadnje tudi komisijo, so zato ključni. V nasprotnem primeru lahko iz Bruslja na vladni naslov priroma vsaj opozorilo, če že ne finančna zaušnica.
Če komisija oceni, da Slovenija pri zmanjševanju proračunskega primanjkljaja ni dovolj učinkovita, lahko evropskemu svetu predlaga, naj slovenski vladi naloži kazen v višini 0,2 odstotka lanskega BDP. Pri tem je treba poudariti, da tu ne gre za globo, temveč za obrestni depozit, ki bi glede na lanskoletni BDP znašal 71,3 milijona evrov. Če bi Slovenija nato krenila v pravo smer, bi se sredstva povrnila, v primeru drugega opomina pa bi sledilo plačilo globe v višini 0,1 odstotka BDP. Ob dodatni "neposlušnosti" ima svet na voljo še vrsto prijemov, medtem ko skupni obseg vseh kazni, ki lahko doletijo Slovenijo ali druge države, po zagotovilih ministrstva za finance ne sme presegati 0,5 odstotka BDP. Takšne kazni bi doletele le serijske kršitelje, v našem primeru bi dosegle skupno višino 178 milijonov evrov.
V postopku čezmernega javnofinančnega primanjkljaja (EDP) sodeluje 23 držav EU, izvzeta je le četverica Švedska, Finska, Luksemburg in Estonija, ki izpolnjuje vse zahteve. Komisija je v prvem paketu že obravnavala Belgijo, Ciper, Malto, Poljsko in Madžarsko. Zadnja je celo ustvarila proračunski presežek, vendar komisija ocenjuje, da bo letos spet beležila proračunski primanjkljaj, višji od treh odstotkov BDP. Komisija je zato svetu predlagala, da Madžarsko kaznuje z začasno delno ali popolno ustavitvijo izplačil sredstev iz kohezijskega sklada. Zamrznitev okoli pol milijarde evrov evropskih sredstev, ki stopi v veljavo z januarjem 2013, sicer ni dokončna, če bo Madžarska do junija ustrezno ukrepala za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja.
jan.bratanic@dnevnik.si
