Za močne kosti vse življenje

Mleko in mlečni izdelki so najboljši naravni vir kalcija. "Kalcij, pridobljen iz mleka in mlečnih izdelkov, zaradi prisotnosti vitamina D naše telo absorbira veliko bolje kot iz drugih s kalcijem bogatih živil. Uživanje kalcija v otroštvu in mladostniški dobi neposredno vpliva na trdnost kosti oziroma na trdoto kosti v kasnejših življenjskih obdobjih," pravi izr. prof. dr. Cirila Hlastan Ribič, univ. dipl. inž., nacionalna ekspertka na Inštitutu za varovanje zdravja RS. Zanimiva je statistika, ki pravi, da ameriški otroci zaužijejo 83 odstotkov kalcija izključno z mlekom in mlečnimi izdelki. Zaščitni prehranski dejavniki v mleku pa so tudi beljakovine, fosfor, cink, jod in vitamini skupine B. Različne raziskave tudi navajajo, da zadostno uživanje mleka in mlečnih izdelkov v otroštvu zmanjša tveganje za nastanek osteoporoze, visokega krvnega tlaka in tudi debelosti.

Nad debelost s posnetim mlekom

Mednarodna skupina za debelost (The International Obesity Task Force) ocenjuje, da ima približno 20 odstotkov šolskih otrok preveč telesne maščobe. Četrtina otrok s preveliko telesno težo je debelih. Ker je debelost v obdobju otroštva pomemben dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni v kasnejši dobi, smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) med drugim priporočajo uživanje posnetega mleka in manj mastnih mlečnih izdelkov od drugega leta starosti naprej. "Zaradi trenda debelosti, prevelikih količin zaužitih maščob, predvsem nasičenih maščobnih kislin, priporočamo postopno uvajanje delno posnetega mleka in manj mastnih mlečnih izdelkov od drugega leta starosti," je povedala dr. Hlastan Ribičeva. Ob upoštevanju omenjenega naj bi vplivali celo na uravnavanje telesne teže. Mleko namreč poleg kalcija vsebuje še druge pomembne bioaktivne snovi, ki so vključene v procese regulacije telesne teže in metabolizma glukoze. Nezadostno uživanje mleka v otroštvu pa naj bi še povečalo tveganje za debelost v kasnejšem obdobju.

Nasvet za starše otrok z laktozno intoleranco

Pri alergiji na mleko je sestava prehrane razmeroma težavna, saj jedi, ki so sestavljene iz različnih kombinacij sestavin, velikokrat vsebujejo tudi mleko ali druge mlečne izdelke (jogurt, mleko v prahu itn.). Med beljakovinami kravjega, kozjega in ovčjega mleka obstaja sorodnost, zato je treba pri načrtovanju prehrane za posameznika z laktozno intoleranco upoštevati tudi izključevanje kozjega oziroma ovčjega mleka oziroma izdelkov iz njih. "Obvladovanje laktozne intolerance zahteva posebne prehranske zahteve, kjer pa ni vedno omejeno uživanje mlečnih izdelkov," je poudarila dr. Hlastan Ribičeva. Popolna izključitev mlečnih izdelkov iz prehrane namreč vodi do pomanjkanja kalcija, riboflavina in vitamina D. Kot je še dodala, lahko osebe z laktozno intoleranco navadno brez težav dnevno zaužijejo do šest gramov laktoze, kar je pol skodelice mleka oziroma mlečnih izdelkov. V mnogih primerih pa lahko uživajo fermentirane mlečne izdelke, kot sta jogurt in acidofilno mleko, v katerih bakterija Lactobacillus acidophilus laktozo razgradi v glukozo in galaktozo, kar lahko prepreči težave. "Fermentirani mlečni izdelki torej zaradi vsebnosti mlečnokislinskih bakterij navadno ne povzročajo večjih težav," je sklenila sogovornica.