Tekst in foto:Marko Jenšterle

"Sem velik ljubitelj fizične komedije v gledališču in s pravim veseljem bi si ogledal vašo predstavo, vendar dvomim, da mi bo to uspelo, saj imamo ravno tedaj vaje za našo predstavo 1984," mi je v prostorih Carpe Cabareta, uradnega nočnega prizorišča srečanj na 13. iberoameriškem gledališkem festivalu v kolumbijski Bogoti, govoril Tim Robbins, ameriški filmski zvezdnik in oskarjevec, najbolj znan po svojih vlogah v filmih Kaznilnica odrešitve in Skrivnostna reka.

Tim Robbins, osrednja zvezda festivala, je stanoval v istem hotelu kot člani Drame SNG iz Ljubljane, ki so v Bogoto prišli s svojo uspešnico Ko sem bil mrtev v režiji Diega de Bree. Do najinega prvega srečanja je prišlo še istega večera, ko je prispel v Bogoto. Po večerji v hotelu so ga organizatorji festivala popeljali na prizorišče nočnih druženj, kjer so se ob živih zvokih salse srečevali gledališčniki z vseh koncev sveta. Zaradi njegove višine ga v množici ni bilo težko zgrešiti. Spoznal naju je kolega Mario Estrella, argentinski producent, s katerim sodelujeva že dolga leta in ga je tudi pripeljal na festival v Kolumbijo, od koder je nato s svojo predstavo odpotoval še v Argentino. "Seveda me zanima priti tudi v Slovenijo," je nadaljeval, ko sem mu povedal, od kod sem, in ga vprašal, če bi kdaj prišel še k nam. "Navsezadnje gre za prostor, ki je na svoji koži izkusil Orwellove napovedi," je odgovoril. Zatem smo se skupaj prepustili živahnim zvokom salse, ob kateri je veselo zaplesal s kolumbijskimi plesalkami.

Ko sem mu naslednjega dne v hotelu izročil nekaj promocijskega gradiva o naši deželi in ob njem še zloženko predstave Ko sem bil mrtev, se je nasmehnil ob pogledu na fotografije Janeza Škofa in Jerneja Šugmana v ženskih preoblekah: "Tole so pa moški, kajne?"

Na predstavo slovenskega gledališča v Kolumbiji mu res ni uspelo priti, za kar se mi je naslednjega jutra celo opravičil: "Imel sem veliko željo, ampak mi ni uspelo. Vse do pozne noči smo reševali probleme s podnapisi v naši predstavi. Danes imamo premiero in stvari morajo delovati brezhibno." Zato pa mu je malo zatem v.d. ravnatelja Drame SNG Peter Sotošek Štular osebno izročil posnetek predstave Ko sem bil mrtev z željo, da jo v miru pogleda, ko se vrne v Los Angeles.

Iz filma v gledališče

Tim Robbins je bil vesel srečanj tudi z drugimi člani našega gledališča. V pogovoru se je zadržal z igralcem Alojzom Svetetom, ki je nato njegovi menedžerki Elizabeth Doran tudi obljubil, da bo zanj poslal nekaj gradiva o evropskih gledaliških komedijah.

Ameriški filmski igralec je danes umetniški vodja gledališča The Actor's Gang iz Los Angelesa. Njegovo predstavo 1984, nastalo po znameniti Orwellovi knjigi, so doslej v Evropi leta 2009 videli le na festivalih v Španiji, letos pa je na turneji po Latinski Ameriki. Igralec in režiser je kar dobro padel pod Orwellov vpliv. Na tiskovni konferenci v Bogoti je med drugim povedal, da v stanovanju že tri leta nima televizije, nalašč ne uporablja mobilnega telefona, razmišlja pa tudi o tem, da bi se čim bolj oddaljil od sredstev množičnega komuniciranja. Vse to so namreč aparati, s katerimi nas veliki brat prelahko nadzira.

Kolumbijskim novinarjem je tudi govoril, da ni ravno prepričan, ali je to, kar danes živimo, res demokracija. Ideja demokracije je sicer jasna, v realnosti pa je ni mogoče čutiti. Vprašal jih je, če kdo pozna državo, v kateri bi res vladali ljudje, ki so izvoljeni od ljudstva in sprejemajo zakone, s katerimi bi izboljšali življenje revežev. Po njegovem prepričanju se lahko svobodno govori samo še v gledališču. Gre za umetniško svobodo, ki jo ima zelo malo ljudi. Po njegovem mnenju je te še najmanj v Hollywoodu. Danes nam računalniki omogočajo, da si nanje naložimo filme, glasbo, slike, nikoli pa z njimi ne bo mogoče prenesti občutkov, ki jih doživimo ob živem spremljanju gledališke predstave.

Pozornost kolumbijskih medijev

Gledališka komedija Ko sem bil mrtev, nastala po istoimenskem nemem filmu Ernsta Lubitscha, je v tej splošni prevladi tehnologije Robbinsovo pozornost vzbudila ravno zaradi tega, ker se je režiser Diego de Brea odločil za nasprotno pot. Iz filma je šel nazaj proti gledališču in s tem dokazal, da je tudi z njim danes še mogoče očarati publiko. Publika v Bogoti je bila navdušena, stoto ponovitev predstave pa je sploh nagradila s stoječimi ovacijami. Na festivalu je sodelovalo več kot 400 predstav iz vsega sveta, naše gledališče pa ni vzbudilo le pozornosti Tima Robbinsa, ampak tudi kolumbijskih medijev. Alberto Sanabria, gledališki kritik njihovega osrednjega dnevnika El Tiempo, je v svoji redni kolumni ob začetku festivala svoje bralce obvestil o "izvrstni novici", da se na festival znova vrača Diego de Brea, naslednji teden pa je predstavo Ko sem bil mrtev uvrstil med sedem predstav, ki se jih ne sme zamuditi. Že pred začetkom festivala so jo med 16 najpomembnejših predstav uvrstili v kolumbijski izdaji revije Diners, na spletni strani Vive.in pa bralcem sporočili, da morajo na festivalu nujno videti predstave, ki prihajajo iz Belgije, Slovenije, Francije, ZDA, Španije, Avstralije, Izraela, Švice, Čila, Mehike in z Japonskega. Slovensko gledališče v Kolumbiji uživa izjemen ugled. Leta 1992 se je na njem prvič predstavil Tomaž Pandur z legendarno Šeherezado, ki si jo je prišel ogledal sam tedanji predsednik države Cesar Gaviria. Od tedaj naprej se je na festivalu največkrat predstavljalo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane, sledila pa sta mu SNG Drama iz Maribora in SNG iz Nove Gorice. Letos se jim je pridružila še ljubljanska Drama, ki so jo zaradi uspeha že povabili na festivala v Dominikansko republiko in nemški Oberhausen. Zanje pa se zanimajo tudi v mnogih drugih državah.