Začelo se je navzkrižno zaslišanje

Potem ko je Breivik prebral svojo izjavo, se je začelo navzkrižno zaslišanje. Obtoženec je med zaslišanjem povedal, da je mandat za "zaščito norveškega ljudstva“ prejel s strani "univerzalnih človekovih pravic“ in da se je Al Kaida iz njegovega napada naučila, da so napadi posameznikov edina možnost za "militantne nacionaliste“.

Breivik je povedal, da bi bil napad na konferenco norveških novinarjev "bolj legitimen od napada na Utoyo“, a mu kljub naporom, le-ta ni uspel. Poleg tega je oporekal včerajšnjim trditvam tožilstva, da mreža vitezov templarjev, v imenu katerih je Breivik pričel svoj "križarksi pohod", ne obstaja. Proti-islamska mreža vitezov templarjev po njegovih besedah sestoji zgolj iz peščice posameznikov. "Nikdar nisem trdil, da gre za ogromno organizacijo,"  je povedal Breivik.

Breivik dobil dovoljenje, da prebere 30 minutno izjavo

Sodišče je Breiviku zjutraj  dovolilo, da prebere izjavo, za katero je včeraj zaprosila njegova obramba. Sodnica je obtožencu povedala, da mu v izjavi ni treba podajati dokazov, a je njegova dolžnost, da govori resnico, če se za predstavitev dokazov vseeno odloči.

Breivik je v svojem zagovoru nato povedal: "Izvedel sem najbolj prefinjen in spektakularen politični napad v Evropi od druge svetovne vojne."

Breivik je v zagovoru kritiziral marksiste, multikulturaliste, novinarje in feministke. "Kulturnim marksistom“ je očital, da so uvedli feminizem in kvote, kar je spremenilo cerkev in šolo. Prav tako se je vprašal, če je Norveška lahko demokratična, če "100 odstotkov tiskovnih agencij promovira multikulturne vrednote?“ Breivik meni, da ne.

Breivik: Mladina na otoku je imela oprane možgane

Breivik je nato prebral izsek iz raziskave, ki je bila objavljena v reviji Times 9. februarja 2010, v kateri piše, da trije od petih Angležev menijo, da se je Velika Britanija spremenila v disfunkcionalno družbo zaradi multikulturalizma.

V govoru, ki je presegel napovedanih 30 minut, zaradi česar ga je sodnica tudi prosila, naj hitro preide k zaključku, je Breivik povedal, da na otoku Utoya ni ciljal nedolžnih mladih. Rekel je, da je bila 22. julija na otoku mladina z ''opranimi možgani“ in da umorjeni "niso bili nedolžni nepolitični otroci. Šlo je za mlade osebe, ki so aktivno poskušale vzdrževati multikulturne vrednote.“ Izjavo je zaključil s trditvijo, da se ne more izreči za krivega, ker je deloval v bran državi in zato prosi, da je oproščen obtožb.

Breivik je prav tako trdil, da bodo Norvežani v roku petih let manjšina v lastnem glavnem mestu, česar statistike nikakor ne podpirajo. Le-te kažejo, da bi populacija priseljencev najverjetneje zrasla z današnjih 28 odstotkov na 47 odstotkov do leta 2040. Za celotno Norveško pa naj bi se populacija priseljencev v istem obdobju z današnjih 12 odstotkov dvignila na 24 odstotkov, s 600 tisoč na 1,5 milijona. Statistika kot priseljence beleži ljudi, ki so se preselili na Norveško ali rodil priseljenim

Breivik: Bil sem rojen v zaporu, ki je Norveška

Breivik je povedal, da bi napad izvedel še enkrat, saj ga je nagovorila "dobrota in ne zlo“ ter da je pokol izvedel, da bi zaščitil življenja. Podmladek laburistične stranke AUF je primerjal s Hitlerjugendom, rekel pa je tudi, da je omilil svojo govor iz spoštovanja do žrtev in preživelih.

"Umreti za svoje ljudstvo ni zgolj naša pravica, temveč dolžnost. Ne bojim se dosmrtnega zapora. Bil sem rojen v zaporu … Ta zapor je Norveška,“ je povedal Breivik.

Pristranskega sodnika izločili iz sodniškega senata

Sojenje je naletelo na prve težave, ko je bloger v noči iz ponedeljka na torek zatrdil, da je eden od laičnih sodnikov lansko poletje na facebooku objavil, da si Breivik zasluži smrtno kazen. Potem ko je obramba izrazila sum pristranskosti laičnega sodnika, so se vse strani strinjale, da bi moral biti odstranjen sodnega senata.

Glavna sodnica Elisabeth Arntzen je sodišču povedala, da je 33-letni Thomas Inderbro, ki je v privatnem življenju sicer receptor, priznal, da je 23. julija lani na facebooku objavil, da je v Breivikovem primeru "smrtna kazen edina pravična razsodba“.

Po polurnem premoru je Arntzenova navzočim v sodišču pojasnila, da je Inderbro izločen iz sodnega senata, ker bi njegove izjave na facebooku lahko "zamajale zaupanje v njegovo nepristranskost", ter da bo dobil zamenjavo.

Včeraj so se mnogi začudili, zakaj se je Breivik rokoval z osebjem na sodišču. Predstavniki sodišča pa so že pojasnili, da pri tem ni nobenega utečenega protokola in da Breivikova poteza ni niti običajna niti neobičajna. Nihče od osebja ni bil primoran, da se rokuje z Breivikom, a se na Norveškem trudijo, da bi ohranili nepristranskost sojenja. Če bi osebje zavrnilo rokovanje, bi lahko ustvarilo videz, da obtoženec ni deležen spoštovanja, ki so ga deležni ostali obtoženci, ki so nedolžni, dokler niso spoznani za krive.

Sojenje se bo verjetno vrtelo okoli vprašanja Breivikove neprištevnosti

Obtoženec je včeraj priznal, da je izvedel napada, a se ne čuti kazensko krivega, ker pravi, da je deloval iz "nuje“. Sojenje se bo zato verjetno vrtelo okoli vprašanja Breivikove odgovornosti oziroma neprištevnosti.

Breivikov odvetnik Geir Lippestad je včeraj sodišče prosil za dovoljenje, da njegov klient danes prebere besedilo v dolžini okoli 30 minut. Lippestad namreč meni, da bi sodišče moralo slišati njegovega klienta, da bi lahko obramba vzpostavila dokaze o njegovem mentalnem stanju.

Anders Breivik je pred časom sicer poslal 38 strani dolgo pismo norveškim medijev, v katerih vztraja, da je diagnoza neprištevnosti zanj "največja žalitev“.

Prevajalci so prav tako popravili včerajšnjo napako v prevodu. Breivik napada, kot je dejal sam, ni izvedel iz "samoobrambe“ temveč iz "nuje“.