Ko je še služboval v ljubljanski policijski upravi kot vodnik psa in je imel Oskarja za policijskega pomočnika, se je zgodilo, da sta posredovala pri množični kršitvi javnega reda in miru. Eden od razgretežev ga je hotel od zadaj udariti s kolom po glavi, Oskar ga je takrat instinktivno (bil je na vrvici) potegnil stran, da je nasilnež udaril mimo. Drugič sta bila v intervencijski skupini, ki so jo poslali k nasilnežu, ki je s sekiro razbijal po domači hiši. Ko sta se pojavila pred hišo, je osumljenec s sekiro planil nad Medveška, a še preden se je ta zavedel nevarnosti, je Oskar že skočil in napadalcu zbil sekiro iz roke.

"Zelo sem bil navezan nanj in bilo mi je težko, ko sem ga po dveh letih predal drugemu vodniku. Še danes imam v spominu vso sliko kraja in vsega, kar se je takrat dogajalo," pravi Marko Medvešek, ki je potem postal inštruktor za vzgojo policijskih psov.

Prav zdaj iščejo osem novih kandidatov za policijske pse. Zaželene pasme so nemški ovčar, rotvajler ter nizozemski in belgijski ovčar. Seveda morajo biti še mladiči, stari od osem do deset mesecev. Psi so namenjeni za operativo, kar pomeni, da policistom pomagajo pri zavarovanju javnih prireditev, denimo tekem visokega tveganja, iskanju ljudi, sodelujejo pri prijetju storilcev kaznivih dejanj in podobno. Morajo biti socializirani, psihično stabilni, z izraženimi nagoni, seveda morajo biti tudi zdravi, obvezno jih namreč pregleda veterinar. Kandidati so potem na preizkusu 30 dni, nato pa jih točkuje štiričlanska delovna skupina. Cena je odvisna od doseženih točk. Običajno se giblje nekje med 1900 do 2000 evri. Cena ni pretirana, če omenimo, da so Američani, ki pse za policijske potrebe kupujejo v Evropi, torej tudi pri nas, zanje pripravljeni odšteti tudi do 5000 evrov.

Potem čaka policijske štirinožce devetmesečno usposabljanje na Gmajnicah, kjer so tudi prostori policijske postaje za vodnike službenih psov. Povsod po svetu ugotavljajo, da so psi za določene naloge nepogrešljivi policijski sodelavci. Lovske pasme, denimo ptičarje in springer španjele, usposabljajo za iskanje droge in eksploziva. Ti psi imajo izjemno izostren voh. Usposabljajo jih tako, da njihovo najljubšo igračo odišavijo z vonjem določenega mamila ali eksploziva. Potem namesto igrače pes išče določen vonj. Četudi ta vonj pomešajo z drugimi, ga bo pes zavohal. "To je neverjetno," pravi Medvešek.

Vodnik in pes morata enkrat na leto na strokovni pregled, da se ugotovi, ali sta še v kondiciji, temu se reče vroča licenca, nas pouči Medvešek. Sicer pa imajo policijski psi svojo veterinarsko ambulanto in tudi svojega veterinarja. V Sloveniji jih je 120, šolajo jih 26, na osem novih kandidatov pa, kot smo omenili, še čakajo,

Marko Medvešek nam je zaupal, da razmišljajo o lastni vzreji. Začeli bodo z nemško ovčarko Jeno, ki ustreza vsem zahtevanim merilom, iz Nemčije še čakajo na izvide DNK, potem pa jo nameravajo jeseni že pariti.

Štirinožne policiste običajno upokojijo, ko dopolnijo deset let. Lahko tudi prej, če so v dobri koži, če jih je premalo, pa tudi pozneje. Do konca življenja imajo zagotovljeno hrano in veterinarja. Mnogi ostanejo pri svojih vodnikih do smrti. "Vodnik in pes se namreč močno navežeta," dodaja Marko Medvešek.