Bržkone vse tiste, ki vedo, da je prav knjiga tista "edina presežna vrednost, ki nastaja brez vsakršnega materialnega vložka, investicije, kapitalizacije", kot je na včerajšnjem odprtju dejal podpredsednik organizatorja sejma, Društva slovenskih pisateljev (DSP), Ivo Svetina, ki se je skupaj z drugimi slavnostnimi govorci zavzel za zaščito knjige kot javne dobrine.

Po vrsti let ponovno na Kongresnem trgu, potem ko se je ta celotedenska sejemska prireditev zadnja tri leta selila med Križankami in Mestnim trgom, je Svetina podvomil tudi o slepem zaupanju in navdušenju nad tehnologijo. Vprašal se je, ali ni znamenje naše nedoletnosti, nedozorelosti in otroškega čudenja. "Je mar res, da Gutenbergova galaksija ugaša in da vse močneje sije novo, Kindlovo ozvezdje?" Medtem ko si proizvajalci tehnologije manejo roke in štejejo zaslužek, vsi skupaj pozabljamo, da ne gre za tehnologijo, da gre v resnici za duha, za ustvarjanje, za vsebino, kot je dejal. "Čemu pisati verze, zgodbe, žalostne ali vesele igre? Ker je to bogastvo, ki ne propade, če propade korporacija, multinacionalka ali banka." Spomnil je tudi na čas, ko so pri nas knjige gorele, in sklenil, da so namesto ognja danes tu politika, oblast, država.

Slavko Pregl, direktor Javne agencije za knjigo, ene od podpornic sejma, se je navezal na govor Svetine: "V naših krajih so slovenske knjige že gorele, a so preživele." Zato verjame, da bodo preživele tudi trenutne nerazumne zamisli in da bo slovenski parlament dojel, da strateška vrednost slovenske knjige daleč presega ceno, ki jo je zanjo pripravljena plačati oblast. "Varčevanje, ki JAK onemogoča delo, je enako strošku dveh vojakov v Afganistanu," je bil dosleden Pregl. Priložnost je izrabil tudi župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, ki je poudaril, da je Ljubljana drugačne vrste oblast, ki je prijazna do knjige in pisateljev. Kritičen je bil do varčevanja, do te zelo uporabne besede, ki je pripeljala do strahovlade in razgrajevanja socialne družbe. Pozivom k odgovornemu varčevanju ob že tako skromnih sredstvih, namenjenih knjigi, se je pridružil tudi predsednik republike Danilo Türk: "Bodimo odgovorni, bodimo resni, odločajmo po zdravi pameti in posebej - odločajmo z občutkom za sporazumevanje." Oblast je pozval k sporazumevanju in iskanju konsenza s tistimi, ki kulturo ustvarjajo.

Odprtje je prineslo tudi imeni obeh zmagovalcev natečajev revije Sodobnost in DSP za kratko zgodbo in esej. Žirija v sestavi urednice, prevajalke in kritičarke Jelke Ciglenečki, pisatelja in publicista Zdenka Kodriča ter literarnega kritika in novinarja Igorja Bratoža je za najboljšo kratko zgodbo izbrala Gobe Kaje Steinbuch, za najboljši esej pa Konec umetnosti Toneta Peršaka.