Vzorčni primer ekološkega urbanega vrtnarstva so postavili v okviru programskega sklopa EPK Urbane brazde, ki s ukvarja z okoljskimi in sociološkimi vprašanji. "Trenutno imamo delujoče društvo Urbani eko vrt, ki skrbi za območje. V njem imamo 85 vrtičkarjev in še več kot dvajset ljudi na čakalni listi. Zanimanje za ta projekt je torej zelo veliko," je za STA povedal vodja projekta Matej Zonta.

Urejanje gredic poteka že od 1. aprila, trenutno pa se poleg njih postavljajo tipsko izdelane lope iz naravnih materialov. "Hektar zemljišča, ki prej ni bil v nobeni rabi, smo uspeli spraviti do sodobne oblike skupnostnega urbanega vrtnarstva in organiziranega vrtičkarstva. Ni samo predelava tista, kamor merimo, ampak tudi vzpostavljanje novih odnosov med prebivalci v sosednjih blokih," je poudaril.

Za razliko od ljubljanskega modela bo tu vrtičkarstvo cenovno ugodneje. "Če seštejemo vse stroške, ki jih bodo nosili sami vrtičkarji, pridemo na okoli 40 do 50 evrov za 50 do 100 kvadratnih metrov na letni ravni," je pojasnil Zonta.

V to ceno med drugim sodi strošek redne letne ekološke kontrole, saj bo ta vrt prvi v Sloveniji s skupinskim certificiranjem za ekološko vrtičkarstvo. "Tako bodo vrtičkarji imeli potrdilo, da ekološko vrtnarijo. Konec koncev smo poleg Pekrskega potoka, zato se spodobi, da delamo na ekološki način," je dejal Zonta.

Vsi vrtičkarji so tudi obvezani skrbeti ne le za svoje gredice, ampak tudi za skupne elemente, kot so poti, ograje, igrala za otroke, skupni objekt s sanitarijami ter skupni nasadi dreves in cvetja. Ekipa EPK jim je pomagala le pri začetku projekta, zatem pa najemniki gredic sami skrbijo za vrt.

Vzorčne zasaditve se v okviru EPK v Mariboru izvajajo tudi v vrtcih, osnovnih šolah in domovih za starejše občane.