Če spadate med tiste mazohiste, ki prižgejo škatlo ob šestih zvečer s Svetom na Kanalu A in jo ugasnete s koncem Odmevov, potem ste na dobri poti, da že jutri poiščete psihiatrično pomoč. V povprečju namreč dnevno pokasirate okoli petdeset katastrofalnih, negativnih, šokantnih in črnogledih informacij, ki vam v glavo tlačijo eno samo poanto: za vas ni prihodnosti. Ste se pač rodili na napačnem kraju v napačnem času. Torej ne le depresija, temveč zraven še vdanost v usodo.

Če ste v četrtek gledali Poglede Slovenije, pa ste lahko ugotovili, da se bojna črta seli na naslednje polje: kdo bo z zategovanjem pasu bolj državotvoren. Skratka, kdo bo po použitih menijih katastrof bolj razumevajoče naredil še eno luknjo na svojem pasu. Zato so logično vsi tisti, ki bodo naslednji teden stavkali, v očeh suhcev navadni nerazumevajoči debeluhi. Debeluhi, ki se še naprej sebično mastijo in pred napadalci branijo svoje polne shrambe. Tako nekako je zadevo uvodoma zapeljal naš superminister Žiga Turk, ki je modro ugotovil: gre le za to, ali si bomo pasove zategnili složno ali pa sprti. Vse kaže, da bomo zategovali ne le sprti, ampak celo sovražno nastrojeni. Sovražni do te mere, da si bomo začeli krasti delovna mesta. Ali ni to logično: če nekdo nekaj ima, drugi pa ne, bo ta pač skušal prvemu ukrasti dobrino. Delovno mesto namreč ni več ustavna pravica, temveč počasi že luksuz. Zato lahko naslednji teden pričakujemo, da bodo recimo vsi, ki so službe izgubili pri propadlih gradbincih, v času, ko bodo stavkali šolniki, policisti in gasilci, enostavno zavzeli njihova delovna mesta. Se zabarikadirali na javnih upravah in javnih zavodih ter stavkajoče pustili na cesti.

Nihče od teh pa, jasno, ni slišal ekonomista Simona Mastnaka, ki je v taistih Pogledih mimogrede navrgel, da naše vlade nimajo vizije. Da jim ni niti približno jasno, kaj se bo zgodilo potem, ko bomo zategnili pasove. Bomo brez zraka počasi crknili?

Ne, saj obstaja zelo enostavna rešitev. Ta se ponuja kar na teve ekranih. To so različne astrologinje in šlogarice, ki vam v nekaj minutah napovejo vse, kar se bo zgodilo v prihodnosti. Mene najbolj navdušuje gospodična na Kanalu A, ki prerokuje iz fižolčkov. Vi postavite vprašanje, ali boste odpuščeni iz službe, ona vrže fižolčke na mizo in ugotovi, da za to sicer obstajajo možnosti, vendar fižolčki kažejo, da se to ne bo zgodilo čez noč. Potem še doda, da obstajajo možnosti, da celo prigurate do penzije, ampak boste morali tudi sami kaj spremeniti v svojem življenju. Ko jo potem vprašate še po usodi partnerja, dobite iz fižolčkov še bolj preprost odgovor: vse je odvisno od vašega partnerja.

Potem pa se vmeša nesramna voditeljica in šlogarico vpraša, kako lahko iz nekaj razmetanih fižolčkov vidi vse te slike iz prihodnosti. Prvi odgovor se glasi: to je težko razložiti. Naslednji pa je še bolj enigmatičen: jaz pač to enostavno vidim. In v tem odgovoru šlogarice moramo gledati vladne varčevalne ukrepe. Težko je razložiti, kam vse to pelje, ampak oni to vidijo. Nenazadnje zato tudi vladajo: da vidijo več kot mi.

Torej, zaupajte, da smo na dobri poti, pa čeprav je ta makadamska in polna lukenj. Verjemite, da so oblastniki vsaj toliko vizionarski kot na primer žirantje v glasbenem šovu X Factor. Ko gledate Damjana Damjanoviča, Jadranko Juras in Aleša Uranjeka tam za tisto mizo, kako zaslišujejo, komandirajo ter odpuščajo in sprejemajo glasbene talente, se spomnite, kako težko je sprejemati odločitve. Ni lahko med vsemi kričečimi glasovi in imidži prepoznati prave bisere. Ni lahko odpuščati vse tiste, ki si želijo uspeti in mnogim v oči povedati preprosto resnico: oprosti, ampak mi te ne rabimo.

Bomo pa vsi vse bolj potrebovali oddaje tega tipa. V resničnostnih šovih bomo iskali eno drugo realnost, v oddaji Minuta do zmage pa kakšen evro nagrade. Še več, Bojan Emeršič vas bo nekajkrat objel, vam privoščil, da prilezete čim dlje, in resnično trpel ob vašem neuspehu. To je format oddaje, ki lahko vse nas potegne iz krize. Recimo, da vse televizije prenehajo z oddajanjem informativnih programov in vrtijo le oddaje tipa Minuta do zmage. V približno dveh letih se bomo pred kamerami zvrstili vsi Slovenci. Če bo vsak domov odnesel nekaj tisoč evrov, je sprejemljiv vsak vladni predlog. Tudi tisti, ki vam bo prepovedal gledati televizijo. Le zdravi državljani lahko koristjo tej državi. Pa četudi boste zaradi zategnjenih pasov dihali na škrge…