Velika katastrofa na atlantskem morju.

Izseljeniški parnik "Titanic" ponesrečil. Nad 1500 ljudi mrtvih, 675 rešenih

Prvo vest o tej nesreči je včeraj popoldne v Ljubljani priobčil "Slovenec" med svojimi brzojavnimi poročili. Do večera so prišle iz New Yorka naslednje vesti: Postaja za brezžično brzojavljenje na rtu Race v New Foundlandu je sporočila, da je dobila brezžično brzojavko parobroda "Titanic" družbe White Star Linie, ki je nekaj milj vzhodno od New Yorka zavozil v plavajoče ledenike ter se pri tem močno poškodoval. Parnik se je začel kmalu po nezgodi potapljati ter je pričel klicati brezžičnim potom brzojavno na pomoč. Družbina parnika "Olympic" in "Virginian" sta takoj odplula na pomoč ter se je posrečilo zaenkrat vse ženske s ponesrečenega parnika "Titanic" spraviti v rešilne čolne in jih prepeljati na krov pomožnih ladij. Vsled plavajočih ledenikov, ki so se to pot pojavili v izredni množini, so bili v nevarnosti tudi parnik "Carmenia" in francoska ladja "Niagara", kakor tudi številne jadrnice. Parnik "Carmenia" je le z veliko težavo priplul v New York.

Slovenec, 16. aprila 1912

100 let titanske nesreče: Nepotopljivi

Parnik trčil ob ledeno goro.

New York 15. Največji parnik na svetu "Titanic", last transatlantiške parobrodne družbe "Withe-Star" je zadel ob ledeno goro v atlantiškem oceanu na svoji poti iz angleškega pristanišča Southampton v Ameriko. Začel se je potapljati. Večino potnikov so spravili v rešilne čolne. "Titanic" je napravil svojo prvo vožnjo in je imel na krovu 1380 potnikov, ki so se pretekli teden vkrcali v Southamptonu v Ameriko.

Parnik je potom brezžičnega brzojava zaprosil v Novem-Yorku nujne pomoči. Iz newyorškega pristanišča so takoj odposlali več rešilnih parnikov na kraj nesreče. Parnik je zadobil več znatnih poškodb, ker je ledena gruča, več metrov visoka, z grozno silo butnila vanj. Na krovu je nastala med potniki splošna zmešnjava. Mornarji so ostali hladnokrvni in so pričeli takoj z rešilno akcijo. Najpreje so vse ženske spravili v rešilne čolne, potem druge potnike. Mornarji so z vsemi močmi skušali zamašiti nastale udrtine, kar se jim je po zelo napornem delu posrečilo. Na nekaterih mestih je tudi že udrla voda v notranje, zlasti spodnje prostore, tako da se je "Titanic" pričel potapljati. Mornarji so napeli vse sile, da so ohranili parnik nad vodo.

Edinost, 16. aprila 1912

"Kranjec, ladja se potaplja!"

Slovenci na "Titanicu".

Pariz, 17. aprila: V Cherbourgu so se vkrcali za Southamptona, da se podajo na "Titanicu" v New York, tudi sledeči Slovenci: Franc in Ana Karun iz Kranja, Janez Mrkun iz Bele in neki Janko. Ali so rešeni ali so se utopili, ni znano, gotovo je, da se ime Karun nahaja na listi rešenih!

Slovenec, 17. aprila 1912

Katastrofa v financijelnem oziru.

Denarna vrednost, ki je s potopom "Titanica" izgubljena, se more primerjati s stroški izgubljene vojne. V par urah je bilo uničenih nad pol milijarde kron. Približna določitev izgube izkazuje sledeči račun:

Gradbeni stroški "Titanica" 64 milijonov kron, dragulji in diamanti na krovu ladje 120 milijonov kron, potni efekti 250 milijonov kron, blago v skladišču 100 milijonov kron, poštne pošiljatve 5 milijonov kron, skupaj 539 milijonov kron. V ta račun pa niso všteta zavarovanja ponesrečenih potnikov za življenje in nezgode. Škoda, ki jo imajo zavarovalnice vsled zavarovanja ladje in prevoznega blaga, znaša okroglo 58 milijonov K. Potop ogromne ladje pomenja absolutno uničenje kapitala, ki je bil vanjo investiran, česar posledica je ta, da je toliko in toliko milijonov denarja odtegnjenega iz gospodarskega prometa.

Zavarovalne družbe, ki so vsled te katastrofe močno prizadete, bodo zvišale zavarovalnine za ladijski promet, ki se že itak draže, kar bo brezdvomno tudi razmeroma vplivalo na pristojbine za prevozno blago.

Ta katastrofa pa ima tudi velik vpliv na grajenje ladij kot tako in v prvi vrsti na vprašanje v dimenzijah izseljeniških parnikov. Grajenje gigantskih ladij zahteva, da se investira toliko in toliko kapitala v eno samo enoto, s čemur pa je v zvezi nevarnost za ogromne izgube.

Nenadna smrt amerikanskih milijonarjev in trustnih magnatov, ki so bili na "Titanicu", zna imeti tudi posledice na upravo in vodstvo trustov kakor tudi na newyorško borzo. V bližnjem času pa bodo za izgubljeno ladjo morali poiskati primernega zadostila in angleške ladjedelnice se bodo mogle pri gradnji novega parnika okoristiti z dosedanjimi žalostnimi izkušnjami, da bodo, kolikor dopušča človeška zmožnost, z novimi konstrukcijami onemogočile za prihodnost enako katastrofo.

Slovenec, 18. aprila 2012

Niels Frenzen: Titanik je ena najbolj pogostih metafor propada zahodne civilizacije

Usodepolni Hopejev demant.

NEW-YORK 19. Listi poročajo natančni seznam zlatanine, draguljev in drugih dragocenosti, ki so se pogreznile s parnikom "Titanic" vred v 3000 m globoko v morje. Med pogreznjenimi dragulji se nahaja tudi usodepolni, modri Hopejev dijamant, ki je doslej še vsakokratnemu lastniku prinesel nesrečo. Demant je vreden približno poldrugi miljon mark. S tem dragim kamenjem je v zvezi neštevilno tragičnih nezgod. Njegov zadnji lastnik je bil neki Amerikanec v Washingtonu, ki ga je letos v januarju kupil v Londonu in ga je hotel sedaj prenesti v Ameriko. Prva lastnica je bila francoska krasotica, v niortski ječi porojena madame Maintenon, druga soproga razuzdanega francoskega kralja Ludovika XIV. Po njeni smrti je prišel demant v roke nesrečne, po giljotini obglavljene kraljice Marije Antoinette. Demant je potem kupil angleški lord Hope, ki je končal s samomorom svoje življenje in po katerem nosi tudi demant svoje ime. Med zadnjimi lastniki usodepolnega kamna je bil tudi turški ex-sultan Abdul Hamid. Vsi bogatini, ki so posedovali ta kamen, so tragično končali svoje življenje in veriga teh tragedij se lahko zasleduje vse do leta 1642 nazaj. Sedaj leži modri demant v globočinah Atlantskega oceana.

Edinost, 20. aprila 1912

Potopljeni velikan.

Resne misli vzbuja v človeku velika katastrofa, ki je zadela najmogočnejšo ladjo na svetu, "Titanic". Bila je ena najpopolnejših tvorb človeške roke. Velikan po dimenzijah, velike hitrosti, opremljena z največjim sijajem, je reprezentirala z vsem, kar je imela na krovu, vsoto, kolikor znaša letni budget marsikatere države. Bila je res titan, sličen onim v grški bajki, ki so hoteli tudi nebesom pokazati, da jim ni enakih, a jih je Jupiter strmoglavil v prepad, kjer so se razbili…

Da, narava je še vedno večja in silnejša od človeka. Ladja 40.000 ton vsebine je le orehova lupinica nasproti ledeniku, ki se je odtrgal nekje okoli tečaja in počasi plove proti jugu. To je cel svet, na njem tisoči in tisoči severnih ptičev. In če jih je več, se ladja komaj skozi nje prerine; če ni hitra, jo zmečkajo. Ponoči pa ga celo ni mogoče zapaziti, zakaj temperatura, ki jo razširja, povzroča gosto meglo. Tako je "Titanic" zadel vanj in se preklal; tehnične priprave, da se zapro vratica, ki ločijo posamezne stene ladje, in imajo namen preprečiti, da bi se ne napolnilo celo truplo z vodo, so odpovedale svojo službo, luč je ugasnila, ljudje so bili izročeni silam nature brez vsake obrambe. (...)

Taka nesreča, kakor je bila "Titanicova", žali človeški napuh. Zato vidimo, kako se uvodni časnikarji svobodomiselnih listov trudijo pripisovati vse slučaju in slaviti moč ter lepoto človeških del in iznajdb, češ, človek je vendarle veliko ustvaril in bo še več: Nesreča "Titanica" končno v toku človeške zgodovine veliko ne pomeni. Tako argumentira muha enodnevnica, judovski šmok, omejeni velikomeščan. Predikat neke gotove omejenosti je nadel velikomeščanu nedavno po pravici znani Forster. Vsa zgodovina je polna katastrof, moderna nič manj. Enkrat je divjala kuga, danes, ko je higijena toliko napredovala, pa slabijo človeški organizem drugi vplivi. Moralnega zla ne omejita tudi ne moderna znanost in tehnični napredek. Odtod socialne katastrofe. Od narave se moremo učiti, premagati je ne moremo, le do gotove meje ukloniti. Elementarne katastrofe se ne dajo preprečiti, tudi se jim preko gotove mere ne ognemo. Nad človekom je natura, nad naturo Bog. Tudi je enostransko take nesreče, kakor je n. pr. "Titanicova", pripisovati večinoma kapitališki uredbi družbe, nezadostni varnosti, skoparjenju pri rešilnih napravah itd. To so stvari, ki se v vsaki družbi lahko dogode; če niso ti nedostatki, pa se pojavijo drugi.

In take katastrofe imajo končno tudi dobre posledice. Spoznanje človeške slabosti na eni, mogočnosti narave in stvarnika na drugi strani je koristno. (...) Iznajdbe same človeka ne oplemenitijo: egoizem, pohlep za zlatom, tiranstvo le še raste. To dokazuje vsa človeška zgodovina, najbolj ona zadnjih dveh, treh stoletij. Zato je potreba, da se človeštvo od časa do časa spomni, da njegove moči ne segajo predaleč, ker ne smejo. Ni človek gospodar ne nad naturo ne nad svojim sočlovekom, naturi in človeku je gospodar Bog. In njegovi nameni se bodo izpolnili, ne ti, ki si jih izmišlja naš mali um.

Slovenec, 20. aprila 1912

Nesmiseln predlog.

Z Dunaja poročajo: V amerikanskem senatu je bil vložen predlog, v katerem se zahteva stroga preiskava potopljenega parnika "Titanica". Ta predlog je seveda udarec v vodo, kajti taka preiskava je za vedno izključena. Mesto, kjer leži potopljeni parnik, je kakih 3300 metrov pod vodo. V takih globočinah je pritisk vode ogromen. Človek, ki bi se hotel potopiti tako globoko, bi moral imeti težo, ki bi odgovarjala 12 z železom obloženim tovornim vlakom z lokomotivami vred. V takih razmerah more vodna množina parnik z vsemi njegovimi napravami zmečkati kot navaden papir. Že v globočini 60 metrov morejo potapljači delati le z največjim trudom.

Slovenec, 23. aprila 1912

Pripravila: Nada R. Arh