Samo 274 jih je

Spoštovana varčevalna vlada. Ker na že dva zelo konkretna in korektna povsem zastonj predloga, kako in kje bi lahko še privarčevala, nisem dobil nobenega povabila k tvornemu sodelovanju pri nacionalnem stiskanju pasu, sporočam, da je to moj zadnji pro bono predlog. Odslej jih bom zaračunaval v skladu s cenikom znanih svetovnih finančnih svetovalnih družb Finch and Partners in Merrill Lynch, kar stane, da glava peče. Sicer še vedno absolutno podpiram varčevalni program. Če sem bil osebno v realnem sektorju deležen varčevalnega ukrepa v obliki 170 evrov tanjše denarnice, s čimer sem, z velikim zadovoljstvom, skromno prispeval k dobičku lastnika in okrevanju gospodarstva, mislim, da je pošteno, da paraziti iz javnega sektorja tudi plačajo krvavi davek za boljšo prihodnost, ki bo ob svetem Nikoli. Zavedam se, da je vlada pod velikim pritiskom sindikatov, a treba je udariti s pestjo po mizi in reči - dost! Kajti če pravočasno ne ustavi te molže državnega vimena, na katerem visijo neproduktivne strukture, kot so učitelji(ce), vzgojitelji(ce), doktor(ice)ji znanosti, vladne snažilke, generali in kvaziumetniki, bo treba poseči v samo substanco državnega ustroja. Takšne nesramne zahteve se že pojavljajo. V javnosti namreč že kroži seznam 274 državnih svetov, komisij, medresorskih usklajevalnih in delovnih skupin s predlogom, da je vse to treba ukiniti. To pa vodi v odmiranje države, kar sta si izmislila marksizem in leninizem. A smo se za to borili? Je možna sodobna država brez, denimo, "medresorske delovne skupine za pripravo predloga besedila zakona o privilegijih in imunitetah mednarodnih organizacij s sedežem v Sloveniji"? Ali brez "stalne medresorske delovne skupine za pregled prispelih vlog o zainteresiranosti za podelitev rudarske pravice pred izdajo koncesijskega akta iz 15. člena zakona o rudarstvu"? Vsa Evropa bi se nam režala, če bi ukinili "strokovno komisijo za izbiro koncesionarja na podlagi uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z rabljenimi avtomobilskimi gumami". Sodobna država ne more delovati, če bi ukinili "podkomisijo za štipendiranje pri komisiji vlade RS za administrativne zadeve in imenovanja". Zato predlagam vladi, da v okviru "šparprograma" zaradi vse hujših pritiskov javnosti, ki sploh ne razume, kako država deluje, ustanovi medresorsko ekspertno skupino, ki naj razišče možnosti za funkcionalno logično združitev nekaj medresorskih svetov in komisij. In takoj ustanovi še vladno delovno skupino, ki bo nadzorovala prej omenjeno medresorsko skupino. Da jim olajšam delo, ponujam v razmislek združitev "medresorske delovne skupine za pripravo nacionalnega ogrodja kvalifikacij skladno z evropskim ogrodjem kvalifikacij" in "delovne skupine vlade za revizijo uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačni skupini C3 in odpravo ugotovljenih anomalij", a je o posledicah tega treba zelo resno razmisliti. Vsebinsko smiselna in smotrna bi bila (kjer je požar, je tudi dim) združitev "odbora za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada" in "strokovne komisije za ocenjevanje ponudb glede javnega razpisa za izbiro koncesionarja za posamezno dimnikarsko območje". Ker si v teh kriznih razmerah ne moremo privoščiti ohromele države zaradi ukinjanja vseh teh skupin in svetov, predlagam, da vlada še naprej treska po plačah in penzijah, kar naj vodi posebna medresorska skupina.

Kirilova ura

Da je danes res težko dobiti sposoben in učinkovit kader, je na lastni koži, da ne rečem zapestju, občutil patriarh ruske pravoslavne cerkve Kiril. Komaj se je znebil vzdevka, da je "tobačni metropolit", ker je svojčas pri oblasteh v Kremlju dosegel, da je bila cerkev oproščena davka na alkohol in tobak, že ga je zadela nova nesreča. Pa ne po lastni krivdi. Nesposobni sodelavci so ga pahnili v godljo. Pisal je Kiril v svoji pisarni velikonočni govor o cerkvi kot skromni instituciji, o duhovniškem poslanstvu, ki ga krasita asketizem in odrekanje, o sodobnem svetu, ki ga v krempljih držijo pohlep, zasvojenost z bogatijo in sebičnost, in so ga pri tem fotografirali ter sliko objavili na spletni strani ruske pravoslavne cerkve. Hitro pa so ugotovili, da je na fotografiji skromnega patriarha videti slabih 30 tisoč evrov vredno uro breguet. To pa bi verniki lahko narobe razumeli, saj je to dvajsetletna plača ruskega delavca, ali pa tretjina letne plače ruskega predsednika Putina, sicer najbolj zaslužnega, da si je ruska pravoslavna cerkev končno materialno opomogla. Odkar se namreč bivši kagebejevec in nekdanji zagrizeni varuh Leninove in Stalinove dediščine kot predsednik države križa z obema rokama, gre pravoslavni cerkvi bolje. Na spletu so se sicer že začeli posmehovati Kirilovi skromnosti, a hujšega še ni bilo. Zato je cerkveni vrh ukazal hitri čudež, kar za velikonočni čas ni nič posebnega. Šef fotografije spletne strani je dobil navodilo, naj ura izgine. In je, bogme, izginila. S fotoshopom se vse da. Kirilu so podaljšali rokav na levi roki in objavili novo fotografijo, na kateri je bil Kiril veliko skromnejši. A šele takrat je izbruhnila sramota. Šef fotografije je namreč pozabil čudežno izbrisati tudi odsev dragocene ure na pološčeni bleščeči površini delovne mize. Bleščala se je ura, ki je ni. Kot bi Kristus hodil po vodi. Edino, kar je patriarhov kabinet premogel kot pojasnilo, je bilo: "Krivec bo najostreje kaznovan!" Menda se te dni neki neznanec v Habarovsku, na skrajnem vzhodu Sibirije, ponuja, da bo za male denarje učil otroke delati s fotoshopom.