Madridski Real in Barcelona tudi letos bijeta oster boj za primat v Španiji in Evropi, le malokdo pa je pri tem pozoren na rdeče številke, v katerih se oba velikana nahajata. Dolg rivalov je v letošnji sezoni še narasel, so v sredo opozorili ekonomisti z Iberskega polotoka, v nič boljšem položaju pa niso niti preostali klubi, ki nastopajo v elitnem španskem prvenstvu.

Najbolj zadolženi so v tem trenutku galaktiki, saj njihov dolg znaša kar 589 milijonov evrov, tesno za petami pa jim sledi katalonski ponos, ki ima za 11 milijonov manj dolgov. V nič kaj boljšem položaju nista niti polfinalista lige Europa Atletico Madrid in Valencia, ki sta dolžna 514 oziroma 382 milijonov evrov.

A največ polemik je te dni vzbudila novica, da najboljši španski klubi državi, v kateri je brez dela kar pet milijonov ljudi, dolgujejo ogromnih 752 milijonov evrov. Špansko ministrstvo za šport je že zagotovilo, da bo nogomet moral poplačati svoje dolgove, vendar pa za zdaj še nihče ne ve, kako bo do tega prišlo.

"Nogomet je ogledalo ekonomije v Španiji"

"Številke so dober pokazatelj, da španski nogomet ni najbolje voden,“ je dejal profesor ekonomije z Univerze v Barceloni Jose Maria Gay de Liebana, ki dolg klubov ocenjuje na 3,5 milijarde evrov in ga pripisuje posledicam nepremičninskega balona, ki je počil leta 2008. "Nogomet je ogledalo ekonomije v Španiji. Leta smo zapravljali prek naših zmožnosti in tako tonili vse globlje. V nogometu je povsem enako. Klubi so se leta posluževali kolosalnih, neučinkovitih investicij. Ker za to niso imeli lastnih sredstev, so zabredli v globoke dolgove,“ je obrazložil de Liebana.

Dober primer brezglavega zapravljanja je Valenciin stadion "Nova Mestalla“. Netopirji so sredi največje gospodarske rasti leta 2007 sprejeli odločitev o izgradnji športnega objekta, ki bi sprejel kar 70 tisoč gledalcev, čeprav ima klub le 39 tisoč članov. 300 milijonov evrov vredno investicijo bi financirali s prodajo zemljišča, na katerem se nahaja sedanji stadion, za katerega bi iztržili 400 milijonov evrov. Dve leti kasneje je bil projekt ustavljen, saj klub ni uspel najti kupca, ki bi bil pripravljen za nepremičnino odšteti tolikšne vsote.

Razlog za nakopičene dolgove pa gre iskati tudi v pomanjkanju finančnega nadzora institucij. Še pred nedavnim profesionalna španska nogometna liga ni imela pravice iz tekmovanj izločiti klube, ki jim je grozil bankrot, kar pa se je s sprejetjem novega zakona januarja letos spremenilo.

Tako se zna zgoditi, da že prihodnjo sezono v prvi ligi navijači ne bodo več spremljali kar šest klubov, saj Rayu Vallecanu, Racing Santanderju, Real Betisu, Zaragozi, Granadi in Mallorci grozi bankrot.