Kot kažejo statistični podatki, turizem danes predstavlja rastočo gospodarsko panogo, ki se širi in razvija tudi v času gospodarske krize. Tudi v Sloveniji je kar nekaj izobraževalnih ustanov, ki izobražujejo osebje za potrebe turizma na srednji, višji in visoki stopnji. O tem, kakšni so njihovo sodelovanje, usklajevanje in kompatibilnost med njimi, ter o pomembnosti sodelovanja univerze z drugimi gospodarskimi panogami, tako na lokalni, občinski, državni kot tudi na evropski ravni, smo se pogovarjali z doc. dr. Božidarjem Veljkovićem, dekanom Fakultete za turizem v Brežicah, ki v soboto, 14. aprila, vabi vse, da jih obiščejo na dnevu odprtih vrat.

Katere programe imate in katere bi si še želeli?

Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru (UM), ki ima sedež in deluje v Brežicah, ima trenutno akreditirana dva študijska programa prve stopnje, in sicer visokošolski študijski program (VS) in univerzitetni študijski program (UN) turizma. Ta študijska programa smo letos tudi razpisali. Pred kratkim smo uspeli akreditirati še drugostopenjski oziroma magistrski študijski program (MAG) turizma, ki ga pa v tem študijskem letu nismo razpisali, ga bomo pa zagotovo razpisali prihodnje študijsko leto. V skladu z vizijo razvoja fakultete si prizadevamo zs to, da pravočasno pripravimo in akreditiramo še tretjo stopnjo oziroma doktorski študij turizma na naši fakulteti. Ravno tako pripravljamo nekaj skupnih mednarodnih študijskih programov (joint degree) na drugi stopnji.

Pomembna je praksa - kako jo vključujete v študijski program? S kom sodelujete?

Na naši fakulteti si ne predstavljamo študija turizma brez povezovanja s prakso. "Turizem z dobro prakso" ni samo promocijski slogan, ki ga imamo na naši spletni strani, temveč je naša temeljna orientacija pri zagotavljanju kompetentnih in zaposljivih diplomantov. Praksa je za naše študente intenzivno in kakovostno vključena v izobraževalni proces na različne načine. Naši študenti bodo v gospodarskih družbah, ki opravljajo turistično dejavnost, opravljali obvezno študijsko prakso ali praktično usposabljanje pod nadzorom izkušenih mentorjev. Tako imajo naši študenti v programu VS v drugem in tretjem letniku skupno 600 ur prakse, v študijskem programu UN pa v tretjem letniku 420 ur. V naše predavalnice bomo vabili strokovnjake in specialiste iz prakse, ki bodo tako prinesli veliko mero ustvarjalnega povezovanja in dopolnjevanja teorije in prakse. Ne nazadnje, angažiranje naših študentov pri izdelavi aplikativnih projektov, ki jih bo fakulteta izvajala skupaj s podjetji, bo poskrbelo za dobro mero prakse in praktičnega dela naših študentov.

Kakšno je sodelovanje na občinski ravni?

Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru je tesno povezana in vsebinsko umeščena v lokalno okolje, tako da se je je prijel vzdevek "brežiška fakulteta za turizem". Ustanovitev Fakultete za turizem je finančno in materialno omogočila občina Brežice, ki ravno tako zagotavlja njeno delovanje do prvih diplomantov in vključitve v sistem javnega financiranja visokega šolstva na državni ravni. Fakulteta za turizem UM z občino Brežice sodeluje na vseh področjih razvoja in promocije lokalnega okolja. Fakulteta za turizem si želi, ravno tako kot to občina Brežice pričakuje, prispevati novo dodano vrednost na področju okoljskega, gospodarskega in vsesplošnega družbenega razvoja lokalne skupnosti in širše regije Posavje. V tem smislu nas vodstvo Univerze v Mariboru, rektor prof. dr. Danijel Rebolj in strokovne službe rektorata zelo razumejo in podpirajo.

Vaš strateški partner so tudi Terme Čatež. Kje vidite še več zmožnosti?

Sodelovanje z gospodarstvom je zahteva in pogoj, brez katerega ni zaposljivih diplomantov oziroma uresničevanja poslanstva sleherne izobraževalne institucije, tudi Fakultete za turizem. Terme Čatež, d.d., so vodilni subjekt na področju termalnega turizma ne samo v Sloveniji, temveč v širši regiji, celo onstran meje. Zato so ravno Terme Čatež, d.d., naš strateški partner, s katerim razvijamo vsestransko sodelovanje s skupnim ciljem, to sta kakovost in odličnost v procesu nadaljnjega razvoja slovenskega turizma kot najbolj razvijajoče se gospodarske dejavnosti. Fakulteta za turizem navezuje sodelovanje tudi z drugimi subjekti, gospodarskimi družbami in organizacijami na področju zasebnega in javnega sektorja, ki se kakor koli ukvarjajo s turizmom. Stiki niso samo formalni, ampak so tudi vsebinskega pomena. Skupaj s predstavniki gospodarstva organiziramo seminarje, posvete in okrogle mize na različnih področjih razvoja turizma. Tako že 14. aprila 2012 na naši fakulteti v sklopu dneva odprtih vrat organiziramo okroglo mizo na temo Razvoj zdraviliškega turizma.

Kakovost šolanja je v veliki meri odvisna od kakovosti predavateljev.

Zagotovo sta kakovost in odličnost izobraževanja odvisni predvsem od kakovosti predavateljev. Zato na Fakulteti za turizem v Brežicah v proces izobraževanja vključujemo ugledne domače in tuje strokovnjake, predavatelje, ki imajo na svojem področju kaj pokazati in znajo to povedati našim študentom. Naša želja je, da pridobimo čim več mladih kadrov, mladih raziskovalcev na področju turizma, in tako zgradimo lasten predavateljski kader. Če nam uspe, da bo med njimi dovolj osebja iz lokalnega okolja, toliko bolje. Na tak način bi zagotovili stalno raziskovalno delo, ki je osnovna predpostavka za uspešno reakreditacijo obstoječih in akreditacijo novih študijskih programov, napredovanja predavateljev v nazive, kakovosti predavanj in kompetentnosti ter tudi zaposljivosti diplomantov.

Kdo so dijaki, ki želijo nadaljevati študij pri nas?

Trenutno še ni vpisov, je pa že mimo prvi prijavni rok. Prijavljene bodoče študente bomo vpisovali konec julija, to je tudi prvi vpisni rok. Visokošolski študijski program je sodeč po prvih prijavah, ki jih je bilo 58 na razpisanih 60 mest, praktično poln, če upoštevamo še 94 prijav kot drugo izbiro oziroma željo. Na univerzitetnem študijskem programu smo dobili 20 odstotkov prijav od 60 razpisanih mest. Nismo presenečeni nad slabšim odzivom za program UN. Namreč še vedno obstaja napačna percepcija študija turizma in zato gimnazijski maturanti, tisti s klasično maturo, žal še vedno v večji meri vpisujejo družbeno visoko cenjene študije, kot so npr. medicina, pravo, računalništvo in podobni študijski programi, kar pa za razvoj turizma v Sloveniji ni dobro. Iz dosedanjih prijav lahko sklepamo, da večina prijavljenih za vpis študija turizma na programu VS prihaja s srednjih strokovnih šol, ki imajo poklicno maturo, medtem ko se v študijski program UN prijavljajo praviloma gimnazijski maturanti. Med prijavami za študij turizma na naši fakulteti prevladujejo ženske. Glede na to, da prvič vpisujemo študente, nimamo še nobene statistike o uspešnosti in prehodnosti ali pa trendih rasti ali upadanja zanimanja za študij na fakulteti za turizem UM v Brežicah.

Kako se Fakulteta za turizem vključuje v mednarodne projekte?

Smo fakulteta, ki je letos pridobila prvo akreditacijo vseh študijskih programov in je v zelo kratkem času izpeljala promocijo ter razpisala dva študijska programa, hkrati pa, čeprav nismo začeli izobraževalnega procesa, že sodelujemo pri evropskem projektu, imamo oddano prijavo na ARRS in pripravljamo prijave v mednarodne čezmejne projekte. Ravno tako imamo oddano prijavo za evropske partnerske projekte. Fakulteta za turizem UM je v postopku pridobivanja univerzitetne listine Erasmus, ki ji bo omogočila vključitev v program študentskih izmenjav, ki že intenzivno poteka v okviru Univerze v Mariboru. Preprosto pa brez procesa internacionalizacije v vseh vidikih tega pojma na področju razvoja visokega šolstva ne gre. Vključevanje v mednarodne projekte je samo eden od načinov doseganja kakovosti in odličnosti v delovanju naše fakultete.

Kje je trenutno Slovenija, ki si prizadeva postaviti turizem na višjo stopnjo?

Po podatkih Statističnega urada RS se je Slovenija v letu 2011 po indeksu turistične konkurenčnosti (skupna ocena konkurenčnosti slovenskega turizma), ki ga je za 139 držav izračunal Svetovni gospodarski forum (WEF), uvrstila na 33. mesto. Raziskava kaže, da se v letu 2011 uvrščamo visoko pri naslednjih merilih: kakovost naravnega okolja (16. mesto), športni objekti (20. mesto), število hotelskih sob (28. mesto), indeks cen hotelskih nastanitev (29. mesto), uporabniki interneta (30. mesto). Manj konkurenčen je slovenski turizem na področjih letalske infrastrukture, letalskih povezav, letaliških pristojbin, vizumske politike, odprtosti za tuje investicije in fleksibilnosti delovne sile. Leto 2011 je prineslo v prvih sedmih mesecih dobre turistične rezultate. Po začasnih podatkih je bilo število prihodov vseh turistov za 6 odstotkov večje kot v letu 2010 v enakem obdobju; večje je bilo tudi število turističnih prenočitev, in sicer za 5 odstotkov. Prihodov in prenočitev tujih turistov pa je bilo za 9 odstotkov več kot minulo leto v tem obdobju. Menim, da je teh nekaj podatkov zadostna ilustracija stanja slovenskega turizma.