Še najbližje smo bili pregovoru "Če je na božič polje zeleno, bo v veliki noči po slani trpelo". Če smo natančni, je trpelo na jutro velikega ponedeljka in dan kasneje. Sadjarji so spet trepetali za svoj pridelek, ki šele začenja nastajati. Cvetenje sadnega drevja je začetek velikih pričakovanj vsakega od njih, tako tistih poklicnih kot tudi vse številnejših ljubiteljskih sadjarjev, ki jim je delo v sadovnjaku morda še ena redkih pravih vezi z naravo. O tem, kje bo stisnilo bolj in kje manj, so odločale razlike v drobnem, od krajevne mraziščne lege do rahle sapice ali pa tanke oblačne koprene. Prva je seveda neugodna, drugi dve pa porineta temperaturo ravno toliko višje, da sadno drevje z nekaj sreče celo uide najhujšemu. Nekaj več snega so dobili "ta zgornji", mi tu spodaj pa smo mu ušli. Je pa bilo na veliko nedeljo kar nekaj popoldanskih snežnih ploh v severni polovici države.

Aprilska mokra bera

Poleg vseh namiznih dobrot, ki izhajajo iz praznovanja, natančneje slovenskih šeg in navad okoli velike noči, je bil marsikdo to pot še najbolj vesel "vremenskega" blagoslova v obliki padavin. Očitno so zalegle priprošnje in molitve nekaterih, največji osmoljenci pa so bili to pot presenetljivo na skrajnem jugozahodu. Na žalost prav tam, kjer bi dež prav tako pošteno potrebovali. Mesečne vsote padavin po prvi aprilski dekadi so že kar lepe, zato si jih oglejmo nekoliko pobliže od bolj obilnih k manj obilnim: na Voglu 216 mm, 124 mm na Vojskem, 102 v Novi Gorici, skoraj 100 mm na Kredarici, 82 v Ratečah, blizu 80 mm v Lescah, med 60 in 70 mm na območju Ljubljane, 48 mm na "radarski" Lisci, nekaj malega več kot 40 mm v Celju in Novem mestu ter med 20 in 40 milimetrov v severovzhodni, vzhodni in jugovzhodni Sloveniji. Le "ubogo" portoroško letališče v Sečovljah še ni doseglo desetice! Kakor koli že, za nekaj časa bo vsaj suša izginila iz dnevnoinformativnih oddaj, saj nam - poleg skorajšnje stavke - v drugi polovici tega tedna obetajo tudi še kar nekaj vlage.

Snežne plohe in nestrinjanje podnebja

Že omenjene velikonedeljske popoldanske snežne plohe je povzročila za ta čas zelo hladna zračna masa na 500-milibarski ploskvi, ki je po navadi na nadmorski višini okrog 5600 metrov in so ji izmerili -30 stopinj Celzija. To je ob prvem trganju oblakov za frontalno cono oziroma tam, kjer se stikata dve različno topli zračni masi, takoj sprožilo konvekcijo vzdolž pobočij na južni strani Alp vse od severne Slovenije do severne Italije. Ob sončnem zahodu pa je ta proces zamrl. In potem smo imeli kristalno jasen veliki ponedeljek, ki ni bil videti prav nič "recesijsko". Morda tokrat za konec še ena od številnih zanimivosti, seveda uvoženih, povezana z napovedovalci vremena. Eden teh onstran velike luže je bil tako slab, da si je začel krajevni časopis beležiti statistiko njegovih napačnih vremenskih napovedi in prišel do podatka o 80 odstotkov tovrstnih napovedi v letu! Zato so ga kmalu odslovili, a kaj, ko potrebujejo vremenske napovedi tudi drugod. Vrli "vremenar" se je kmalu prijavil na razpis za novo službo in v prijavnem obrazcu pri vprašanju o razlogih za odhod iz prejšnje službe navedel, da "se podnebje vselej ni strinjalo z njim". Upajmo, da naši delodajalci ne bodo uporabljali podobnih "argumentov" za odpuščanja "odvečnih" delavcev, pa čeprav je to danes zelo aktualno in žal tudi "moderno". Vreme je vse kaj drugega kot priročen kadrovski izgovor…