"Pri nas v Sloveniji ustvari okoli dva odstotka bruto domačega proizvoda, a so sem všteta tudi invalidska podjetja. Če štejemo le nevladni sektor, je tega manj kot en odstotek," meni Goran Miloševič, direktor socialnega podjetja Pribinovina.
Velik odziv tudi na zadnji razpis ministrstva
Nedavno se je končal drugi dolgo pričakovani razpis za sofinanciranje socialnega podjetništva. Ministrstvo za delo je prek Evropskega socialnega sklada za usposabljanje in zaposlovanje ranljivih skupin za obdobje od 2012 do 2015 namenilo 4,5 milijona evrov, za posamezen projekt do 300.000 evrov sofinanciranja. Odziv na razpis je presegel pričakovanja, saj so na ministrstvu prejeli kar 92 vlog, ne vedo pa še, koliko vlog bo izpolnjevalo zahtevane pogoje. Zaradi velikega odziva se lahko tudi zgodi, da bodo projekti presegli razpoložljiva sredstva, v tem primeru bodo na ministrstvu dali prednost bolje ocenjenim projektom.
Tokratni razpis je ciljal na brezposelne osebe, ki so starejše od 50 let, brezposelne, ki so mlajši od 25 let in so brez ali imajo nizko stopnjo izobrazbe, med ranljivimi skupinami so še pripadniki romske skupnosti, bivši odvisniki, bivši kaznjenci, invalidi, migranti, brezdomci in drugi. Namen socialnega podjetništva je zaposlovati tiste, ki po redni poti najtežje najdejo zaposlitev, ter na lokalni ravni zagotavljati dobrine in storitve, ki niso zanimive za profitni sektor. Na prejšnjem tovrstnem razpisu za socialno podjetništvo leta 2009 je bilo na voljo dva milijona evrov, ki so jih razdelili med devet najbolje ocenjenih projektov.
Priložnost za težje zaposljive kadre
Na ekološki kmetiji Korenika, v podjetju Pribinovina in Mozaiku, društvu za socialno vključenost, je zaposlitev našlo 60 težje zaposljivih oseb. Polovica vseh za nedoločen čas, drugi po projektih in pri sezonskih delih. Osemdeset odstotkov vseh zaposlenih je iz vrst invalidov, tu so še težje zaposljive in dolgotrajno brezposelne osebe ter kmečke ženske, ki so vse življenje skrbele za družino in niso imele služb. Lotevajo se ekološkega kmetovanja in zeliščarstva. Njihovi čaji, testenine, sušena zelenjava, jabolčni čipsi, sokovi in številni drugi pridelki gredo pod blagovno znamko Diši po Prekmurju dobro v prodajo. Svoje prihodke ustvarjajo s prodajo pridelkov, iz subvencij (invalidi) ter iz projektov evropskega socialnega sklada in s čezmejnimi projekti.
V Prekmurju so o socialnem podjetništvu zaradi velike brezposelnosti morali razmišljati prej kot v drugih delih Slovenije. Podjetje Pribinovina je skupaj s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Murska Sobota in Mozaikom izmenjavalo izkušnje in primere dobrih praks s kolegi iz Hrvaške. V Medžimurju je socialna slika podobna prekmurski. Med njihovimi projekti je zanimiva ideja o potrošniški zadrugi, ki bo vez med neposrednimi pridelovalci hrane in kupci ter bo omogočala tudi neposredno menjavo dobrin. V naslednjih treh letih bodo ustanovili restavracijo z organsko, biodinamično hrano in kreditno unijo, pravi Teo Petričević, direktor Autonomnega centra Čakovec.
V Sloveniji se še razvija kritična masa ljudi, ki bo uporabljala izdelke socialnih podjetij, meni Miloševič. Tudi restavracija z organsko, biodinamično hrano je slišati odlično, a v Prekmurju jo je mogoče tržiti le v sodelovanju z obstoječim turizmom. V Prekmurju bodo razvijali nove socialne storitve, kot so terapije s konji v okviru kmetije Korenika. Laže bi jim bilo, če bi tudi v Sloveniji kot v nekaterih evropskih državah to plačevali iz zdravstvenega zavarovanja, a začeti bo treba iz nič. V sklopu socialnega podjetništva bodo razvijali tudi dolgotrajno socialno oskrbo starejših na domu. "Mišljena je pomoč pri vzdrževanju kmetijskih zemljišč in urejanju ohišnice, da se ohranja ekološka podoba Goričkega," razmišlja Miloševič o gričevnatem predelu Prekmurja, od koder se je večji del aktivnega prebivalstva že pred leti odselil za kruhom in so ostali le redki ostareli domačini.
Slabe izkušnje s prejšnjega razpisa
Kljub odličnemu odzivu na razpis ministrstva za sofinanciranje socialnega podjetništva pa so nekatera socialna podjetja do politike države na tem področju kritična. Tako so se v ljubljanski posredovalnici rabljenih predmetov Stara roba nova raba, ki je nastala s pomočjo sredstev iz prejšnjega podobnega razpisa, odločili, da se letos nanj ne prijavijo. "Za to smo se odločili zaradi izredno dolgotrajnih in zapletenih administrativnih postopkov, zaradi katerih pravzaprav potrebujemo enega zaposlenega, samo za potrebe razpisa," je ob tem povedala Luna Jurančič Šribar in dodala, da se pojavljajo tudi težave z izplačili na razpisu dodeljenih sredstev, saj ta zamujajo tudi po več mesecev. V posredovalnici tako še vedno čakajo na izplačilo dobrih trideset tisoč evrov še iz prejšnjega razpisa. Zaradi nerednih izplačil so bili tudi v društvu za samopomoč brezdomcev Kralji ulice prisiljeni kriti sprotne stroške iz že tako skromnih društvenih sredstev, kar še dodatno otežuje delovanje samega društva.
