Želja vlade, da bi danes govorili o drugih predlogih in ne o znižanju plač, se po Pličaničevih besedah ni uresničila. Razprava se tako še vedno vrti zgolj okoli plač v javnem sektorju, pri čemer je vlada danes pred sindikate stopila z novo različico predloga. S 1. julijem bi tako izplačali tretjo in četrto četrtino odprave plačnih nesorazmerij in hkrati znižali maso za plače za 13 odstotkov, kar bi skupaj pomenilo za okoli deset odstotkov manj sredstev za plače.
Predlagano znižanje plač bi se po ministrovih besedah na plačah posameznih uslužbencev odrazilo različno. Nobeni skupini zaposlenih v javnem sektorju se plače ne bi znižale za vseh 13 odstotkov, nobeni skupini zaposlenih tudi ne bi ostale nespremenjene, ampak bi bilo znižanje nekje med nič in 13 odstotki, je pojasnil minister.
Sindikati po njegovih besedah niso enotni glede predlaganega znižanja plač in odprave plačnih nesorazmerij, zato mora vladna stran počakati na njihovo usklajevanje in odziv. S pogajanji, ki sicer danes še niso končana, bodo verjetno nadaljevali tudi v sredo, pravi minister.
O regresu in drugih predlaganih ukrepih pa se po njegovih besedah danes še niso uspeli pogovarjati. Kot pravi minister, so se nekateri pripravljeni pogovarjati o vseh teh točkah, medtem ko druga skupina sindikatov še vedno vztraja pri pogovorih o plačah. "Težko se je namreč pogajati z dvema tako različnima skupinama sindikatov, ki oblikujejo tako različna stališča," je dejal minister.
Glede predloga zakona o uravnoteženju javnih financ, ki naj bi ga vlada za obravnavo v DZ pripravila v četrtek, je minister dejal, da tudi če bodo predlog zakona potrdili, to "še vedno ne pomeni nič za pogajanja, ta so še vedno enako odprta kot doslej".
Na vprašanje, ali so pogajanja ob napovedani stavki v javnem sektorju sploh še smiselna, minister odgovarja, da so pogajanja nujna, ker si vlada želi dogovor s sindikati. "To je naš temeljni cilj, temeljno izhodišče, od tega ne odstopamo," je poudaril. Ob tem dodaja še, da prav tako ne odstopajo od želje in odločnosti, da prihranijo 800 milijonov evrov v državni blagajni v relativno kratkem času.
Stavka je po Pličaničevih besedah legitimen način izražanja nezadovoljstva, prepričan pa je, da so "sindikati bolj razumni in da se zavedajo položaja, v katerem je Slovenija, in da se bodo še naprej pogajali".
