Alstom, dobavitelj tehnološke opreme za novi 600-megavatni blok, je namreč konec prejšnjega meseca TEŠ izstavil račun za montažna dela, ki naj bi po neuradnih informacijah znašal skoraj 200 milijonov evrov. To je dvakrat več od zneska, ki so ga v Šoštanju v lani noveliranem investicijskem načrtu predvideli za montažo opreme (100 milijonov evrov). Če bi v TEŠ Alstomu ugodili in račun v celoti plačali, bi se vrednost investicije kljub prihrankom, ki naj bi jih v Šoštanju zaradi nizkih obrestnih mer na trgu ustvarili pri stroških financiranja, močno podražila in zelo verjetno precej približala novi magični meji 1,4 milijarde evrov.

Nov zaplet med Alstomom in TEŠ, ki je lani s francoskim dobaviteljem po večmesečnih pogajanjih podpisal dodatek k pogodbi o dobavi opreme za TEŠ 6, s katerim je njeno zgornjo ceno omejil na 792 milijonov evrov, izhaja prav iz omenjene pogodbe. To je junija 2008 podpisal nekdanji direktor TEŠ Uroš Rotnik, po dostopnih informacijah pa ne določa cene montaže. O tej naj bi se TEŠ in Alstom dogovorila še naknadno. Kljub temu pa so v TEŠ že konec leta 2009 prvič javno razkrili, da naj bi jih montaža opreme stala 89 milijonov evrov.

Zakaj je torej Alstom, ki je od TEŠ za izdelavo opreme že prejel več kot 400 milijonov evrov, v Šoštanj poslal 200-milijonski račun za montažo? Kot smo neuradno izvedeli, je Alstom za montažna dela izbral podizvajalce, k njihovim cenam pa pribil še maržo na tveganje in lastno maržo v skupni višini najmanj 25 odstotkov. To posledično pomeni, da Alstomu v posameznih segmentih ni bilo v interesu izbrati najcenejših izvajalcev montažnih del, ker bi se s tem avtomatično zmanjšal absolutni znesek njegove marže. Vse to naj bi mu omogočala osnovna pogodba o dobavi opreme za TEŠ 6. Poleg nekaterih dodatnih tehničnih postavk, ki naj bi jih Alstom vnesel v obračun del, naj bi zahteval tudi bonus za predčasno dokončanje montaže.

Kaj torej lahko storijo v TEŠ, kjer so očitno med kladivom zahtev ministra za infrastrukturo in promet Zvonka Černača o 100-milijonski pocenitvi projekta in nakovalom pravnih razmerij, ki gredo na roko Alstomu? "O ceni teh del se pogajamo, zato o končnih zneskih ne želim špekulirati," je včeraj za Dnevnik povedal direktor TEŠ Simon Tot. Poudaril je, da so vrednost montaže, ki so jo objavili v investicijskem načrtu (sto milijonov evrov), preverili pri dveh svetovalnih družbah, med drugim tudi pri finskem Pöyryju, ki je leta 2010 za Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) opravil revizijo projekta TEŠ 6. Na vprašanje, zakaj je Alstom tudi pri montaži, ki jo bo oddal zunanjim podjetjem, sploh upravičen do marže, pa je Tot odgovoril, da je to vprašanje za njegovega predhodnika (Rotnika, op. p.).

Dobra novica za TEŠ je, da bo z Alstomom večino pogodb za posamezne sklope montažnih del podpisal v prihodnjih mesecih, kar mu odpira manevrski prostor za pogajanja in večjo vlogo pri izbiri podizvajalcev za montažo. Letos naj bi tako Alstomovi podizvajalci vgradili le primarno in sekundarno konstrukcijo kotla, v prihodnjih letih pa generator, turbine in drugo opremo.

A nova potencialna "mina" v končni ceni TEŠ 6 predstavljala dodatno težavo za TEŠ in Holding Slovenske elektrarne (HSE) pri prepričevanju države za odobritev 440-milijonskega poroštva za posojilo Evropske investicijske banke (EIB). Prav tako bi jo lahko v morebitnem "napadu" na vodstvi HSE in TEŠ izkoristil minister Černač, čeprav je bila - protislovno - pogodba, ki jo v TEŠ krivijo za nastale zaplete, podpisana v času prve vlade Janeza Janše.

primoz.cirman@dnevnik.si