V prvih treh mesecih letos je bilo sicer na zavodu v povprečju prijavljenih 113.953 brezposelnih oseb, kar je 0,8 odstotka manj kot pred letom dni, vendar se z varčevalnimi ukrepi vlade obetajo še bolj resne razmere na trgu dela, še posebej v javnem sektorju.
V naslednjih mesecih na trgu dela ne bo bistvenih sprememb, letos prav tako ne gre pričakovati povečanega zaposlovanja, prej nasprotno, pravi Miro Smrekar, direktor kadrovskega podjetja Adecco. "Podjetja bodo tudi v letošnjem letu močno pazila na obvladovanje stroškov, kar se bo poznalo tudi pri zaposlovanju. Velika mednarodna podjetja se odločajo za centralizacijo in ukinjajo ali umikajo funkcije iz Slovenije na regijsko raven," pojasnjuje Smrekar in dodaja, da moramo zato v Sloveniji pripraviti programe, s katerimi bomo aktivno vabili tuje investitorje, saj ne moremo le čakati, da ti sami potrkajo.
"Pokazati jim moramo, zakaj je Slovenija lahko zanimiva za investicije. Izkoristiti moramo naše prednosti in med njimi je tudi motivirana in izobražena delovna sila," poudarja Smrekar.
Varčevanje, manjša poraba, manj zaposlitev
Na vprašanje, kaj bi za trg dela pomenil priliv brezposelnih iz javnega sektorja - v skladu z ukrepi vlade naj bi brez zaposlitve ostalo samo vsaj 1500 šolnikov in vzgojiteljev - na zavodu za zaposlovanje odgovarjajo, da bi se povečalo število iskalcev zaposlitve s suficitarnimi poklici, upoštevati pa je treba tudi, da del teh ljudi, med njimi ravno učitelji in vzgojitelji, ni neposredno zaposljiv v gospodarstvu.
Na zavodu pravijo, da bi jih lahko enako kot druge brezposelne obravnavali individualno in z vsakim posameznikom pripravili ustrezen zaposlitveni načrt za čimprejšnjo ponovno zaposlitev. "Vsekakor bi bil poudarek na njihovih znanjih, izkušnjah, kompetencah in možnostih za morebitno prekvalifikacijo ali samozaposlitev," so pojasnili na zavodu za zaposlovanje.
Priliv večjega števila brezposelnih in nižanje plač v javnem sektorju pa ne bi imel samo negativnega vpliva na trg dela, ampak tudi na nižjo potrošnjo, ter posledično zmanjšanje zaposlovanja v drugih sektorjih, najhitreje v maloprodaji in kasneje še v ostalih panogah, kot so storitvene, predelovalne in proizvodne dejavnosti, dodaja Smrekar, ki sicer meni, da so tudi šolniki in vzgojitelji lahko zaposljivi, če so se pripravljeni hitro prilagajati. Bolj kot izobrazba in panoga preteklega dela zdaj namreč velja motivacija in pristop posameznika, pravi Smrekar.
Še bodo zaposlovali
Priložnosti za zaposlovanje se v prihodnjih mesecih sicer kažejo predvsem na področjih informacijskih tehnologij, tehnike in naravoslovja, novih (zelenih) tehnologij, zdravstva in zdravstvene nege ter farmacije, trženja, financ in računovodstva, kot tudi strokovnjaki, ki bodo zagotavljali različne svetovalne storitve, so pojasnili na zavodu za zaposlovanje.