Podjetji v konzorciju, Aéroports de Paris Management (ADPM) in Bouygues Bâtiment International (BBI), bosta tako z lastnim vložkom 190 milijonov evrov zgradili nov potniški terminal na zagrebškem letališču, državi naj bi plačali 226 milijonov evrov fiksnega koncesijskega nadomestila, vsako leto v prihodnjih treh desetletjih pa bodo prispevali tudi dodatno koncesijsko nadomestilo na podlagi bruto prihodkov letališča.

Pogodba s francoskim partnerjem bi morala biti že podpisana, a so njen podpis prestavili, ker so vlagatelji zahtevali dodatna pojasnila glede pogodbe, ki jih hrvaška stran zavrača. V hrvaški vladi se sicer ne obremenjujejo z roki za podpis pogodbe, saj koncesije brez novega javnega razpisa ne morejo ponuditi nobenemu drugemu podjetju. Dodatne roke za oddajo ponudbe sta med razpisom sicer zahtevala Letališče Zürich in avstrijski Strabag, ki pa na koncu ponudb nista oddala. Sicer pa bi bilo zelo nenavadno, če bi kateri izmed pomembnih tujih vlagateljev vstopil na Hrvaško brez političnih ali birokratskih zapletov. To očitno velja tudi za ZAIC, čeprav je projekt letališča Zagreb eden izmed tridesetih velikih investicijskih projektov levosredinske vlade, ki na tujih vlaganjih gradi optimizem, da bo vendarle počasi zagnala gospodarski razvoj države. Koncesijski pogodbi nasprotujejo sindikati, ki trdijo, da bo francoski konzorcij dobil obstoječo infrastrukturo brezplačno. Zagrebško letališče, ki je bolj znano po zemljepisnem toponimu Pleso, so sicer zgradili pri Veliki Gorici pred pol stoletja. Nazadnje so ga krepko prenovili v 80. letih prejšnjega stoletja, ko je bil potniški terminal urejen za potrebe 1,3 milijona potnikov letno.

Na letališču Zagreb računajo, da bodo ravno s francoskimi partnerji dosegli zastavljeni cilj tri milijone potnikov letno. Do leta 2015 se nameravajo pohvaliti kot glavni kandidati za prevzem vloge osrednjega regionalnega letališča Gateway to South East Europe. Čeprav trdijo, da kolegialno sodelujejo z letališči v regiji, nameravajo v prihodnje zviška gledati na letališča v sosednih državah, predvsem na ljubljansko in beograjsko. Novi terminal bo zadoščal tudi za pet milijonov potnikov letno. V ZAIC imajo tako evropske kot mednarodne izkušnje, predvsem na pariških letališčih Charles de Gaulle in Orly, kakor tudi na belgijskem letališču v Liegeu, ki je po potniškem prometu sicer manjše kot zagrebško, večje pa, ko gre za tovorni promet. Podjetje BBI je tudi koncesionar na istrski avtocesti ("istrski ipsilon").

"Letališče Zagreb že vrsto let ustvarja dobiček, vendar ga ni bilo dovolj, da bi samostojno zagnali razvojni investicijski ciklus. Naša razvojna usmeritev temelji tudi na širitvi ponudbe nizkoproračunskih prevoznikov s končnim ciljem, da bi dosegali 30-odstotni delež v celotnem prometu," nam je povedala tiskovna predstavnica letališča Lidija Capković Martinek. In dodala, da je bilo njihovo lansko zvišanje števila potnikov nad evropskim povprečjem.

Dvoštevilčno povečanje prometa potnikov pričakujejo tudi po vstopu Hrvaške v EU, saj bodo po uveljavitvi schengenskega pravnega reda postali "domače" letališče za vse članice Unije. Po napovedih naj bi bila Hrvaška do leta 2015 pripravljena tudi na ukinitev mejnega nadzora s sosedami. Takrat bo Zagreb verjetno še bolj sprejemljiv za slovenske državljane, ki živijo blizu meje s Hrvaško in so že pred osamosvojitvijo bolj gravitirali k največjemu hrvaškemu mestu kot proti Ljubljani.

Že danes je na zagrebškem letališču pogosto slišati slovenski jezik. Na Plesu pristaja več kot deset letalskih družb (Lufthansa, Air France, Iberia, Airflot, TAP, Austrian Airlines, EL AL Israel Airlines, Czech Airlines, Germanwings, EasyJet, Norwegian Air, Vueling, Job Air, Korean Air, Sky Air, Qatar Airways), ki zagotavljajo trideset rednih letalskih povezav z večjimi evropskimi mesti od Lizbone do Moskve in od Koebenhavna do Carigrada. Iz Zagreba je mogoče leteti še proti Tel Avivu, Croatia Airlines pa vzdržuje tudi domače linije do Splita, Zadra, Dubrovnika, Brača in Pulja. "Povečanje prometa v Zagrebu bo sinergijsko vplivalo na povečanje prometa na drugih hrvaških letališčih, posebej tistih na obali," je poudarila Capković Martinekova. Zagrebško letališče je poleg tega prometno dobro povezano z mesti na hrvaški obali, dodatni zagon pa pričakujejo po uresničitvi dolgoročnih projektov, kot je nova železniška proga med Reko in Budimpešto ali možnost plovbe po Savi do Zagreba in ne le do Siska, kot je to danes.

Na letališču Zagreb načrtujejo tudi nove medcelinske polete. Že maja bo Qatar Airways vključil Zagreb v svoji linijo med Doho in Budimpešto. Na letališču za letos napovedujejo tudi čarterske polete iz Kanade, Južne Koreje, Japonske in Kitajske. Potekajo pogovori o tem, da bodo vsaj del čarterskih linij v prihodnje vključili tudi v redni promet.