Tako naj bi bilo kratersko jezero Toba na Sumatri središče megaerupcije pred kakšnimi 69.000 do 75.000 leti. Pravijo, da je po eksploziji vulkana, ki ga danes prekriva 100 kilometrov dolgo, 30 kilometrov široko in 500 metrov globoko jezero, na Zemlji ostalo zgolj 10.000, nekateri pa trdijo, da zgolj 1000 človeških parov.

Stroka se še lovi in še išče vse odgovore. Vulkani, ki jih obdelujemo danes, se zdijo manj nevarni, pravzaprav jih je večina svoje zgodbe pripovedovala pred desetletji ali celo stoletji. Še več, z malo iznajdljivosti lahko naletite na bloge tistih, ki so v vulkane zaljubljeni. Na spletni strani wired.com je recimo njihov pisec zapisal: "Vulkani bruhajo staljeno kamenje. Je treba reči sploh še kaj bolj osupljivega?"

Tambora Indonezija, 1815

Tambora je 2722 metrov visoka gora na otoku Sumbawa. Erupcija vulkana aprila 1815, po mnenju mnogih ena največjih v sodobnem svetu, naj bi naslednje leto povzročila močne klimatske spremembe, zato je leto 1816 imenovano tudi leto brez poletja, ko so menda dosegli najnižje temperature, odkar se ukvarjajo z meritvami. Nizke temperature in vulkanski pepel so spremljale lakota in bolezni. V eksploziji vulkana naj bi po podatkih, ki so na voljo, umrlo 92.000 ljudi.

Krakatau Indonezija, 1883

36.147 ljudi naj bi umrlo ob izbruhu tega vulkana, ki je 27. avgusta 1883 v seriji eksplozij za vedno izginil z obličja Zemlje. Oblak vulkanskega prahu se je dvignil do višine 80 kilometrov. Izbruh velja za enega najglasnejših v zgodovini, oglušujoče bobnenje so slišali celo v 3500 kilometrov oddaljeni Avstraliji, hkrati pa so se na morju pojavili valovi nedoločljivih oblik, visoki tudi do 40 metrov. Ti cunamiji so bili veliko bolj smrtonosni od same erupcije.

Pelee Martinique, 1902

Erupcija na vrhu te gore, ki velja za največjo v dvajsetem stoletju, naj bi zahtevala po nekaterih podatkih 29.000 žrtev, po drugih pa celo 36.000. Vrh 1397 metrov visoke gore na severu Martinqua, ki je sestavljen iz vulkanskega prahu in strjene lave, velja za aktiven vulkan, ki je zadnjič izbruhnil leta 1932, je pa zelo verjetno, da bomo v prihodnosti še priča njegovi dejavnosti. Mimogrede, mogoče ga je obiskati peš.

Nevado del Ruiz Kolumbija, 1985

Vulkan v kolumbijskih Andih, kakih 120 kilometrov od Bogote, je od konca lanskega leta spet bolj aktiven, kar bi lahko zaskrbelo marsikaterega prebivalca okoliških mest. 5321 metrov visok vrh je namreč novembra 1985 s serijo eksplozij in izbruhov lave, kamenja in pepela pod sabo pokopal mesto Armero in 25.000 ljudi. In izbruhi še niso pod nadzorom, v torek so na strani volcanodiscovery.com zapisali: "Kot vse kaže, je Nevado del Ruiz vse bliže novi erupciji."

Unzen Japonska, 1792

Pravijo, da je vulkan na višini 1500 metrov v bližini mesta Šimbara na otoku Kjušu konec osemnajstega stoletja zahteval skoraj 15.000 smrtnih žrtev. Pravzaprav je izbruhu vulkana sledil potres, ki je povzročil cunami z valom, visokim okoli 100 metrov, ki je bil smrtonosnejši od samega izbruha. Sicer pa je Unzen še vedno aktiven, zadnji izbruh so zabeležili sredi devetdesetih, leta 1991 pa je v piroklastičnem toku z vulkanske gore umrlo 43 ljudi.

Laki Islandija, 1783

Vulkanska razpoka naj bi po nekaterih podatkih, ki imajo že skoraj mitske razsežnosti, povzročila ne samo eno najdaljših erupcijskih obdobij (8 mesecev), ampak naj bi zaradi pepela in plinov zahtevala več kot 50 odstotkov življenj ljudi in živali na otoku. Zaradi izbruha naj bi bile letine slabše, nekateri viri pa trdijo, da je Laki povzročil suše, neurja in lakoto, ta pa je povzročila francosko revolucijo. Zaradi vulkana naj bi neposredno umrlo okoli 10.000 ljudi, za posledicami erupcije pa naj bi globalno izgubili v naslednjih letih kar 6 milijonov ljudi.

Kelut Indonezija, 1919

1731 metrov visok vrh na vzhodni Javi je eden tistih, ki najpogosteje izbruhnejo. Izbruha leta 1586 in 1919 naj bi bila najbolj smrtonosna. Prvič (ti podatki so res težko preverljivi) naj bi življenje izgubilo okoli 10.000 ljudi, drugič (ti podatki naj bi bili bolj točni) je v vulkanskem prahu umrlo nekaj več kot 5000 ljudi. Od takrat je v nekaj izbruhih Kelut zahteval okoli 250 žrtev, nazadnje leta 1990 - okoli 30 ljudi.

Galunggung Indonezija, 1822

Na zahodu Jave je 2168 metrov visoka gora, ki je nazadnje izbruhnila 1984, a kolikor je verjeti zgodovini, je bil izbruh leta 1822, ki je zahteval okoli 5000 žrtev, veliko bolj katastrofalen. Leta 1984 je v izbruhu umrlo 72 ljudi, a je vulkan takrat postal znan tudi po tem, da sta imeli dve veliki letali, angleško in singapursko, težave zaradi prahu iz vulkanskega oblaka. Poškodovani motorji so na srečo potnike kljub vsemu uspeli ponesti do zasilnega pristanka.

Vezuv Italija, 1631

1281 metrov visoka gora le korak od Neaplja je ena od tistih, ki ji pripisujejo največ izbruhov. Recimo legendarnega leta 79, ko je pod sabo pokopal tudi Pompeje. Nekateri viri ocenjujejo, da je ob tistem izbruhu življenje izgubilo 18.000 ljudi, drugi, da zgolj 3350 ljudi. Za nekatere naj bi bila celo bolj katastrofalna erupcija Vezuva leta 1631, ko je po nekaj mirnih stoletjih vulkan prišel v novo fazo in pod sabo pokopal nekaj vasi v neposredni bližini, hkrati pa zahteval okoli 3500 žrtev.

Santa Maria Gvatemala, 1902

3772 metrov visok vulkan v bližini mesta Quetzaltenango naj bi ob erupciji v začetku prejšnjega stoletja zahteval več kot 3000 žrtev. Ker vulkan pred tem ni bil aktiven, vsaj spominjal se tega ni nihče, okoliški prebivalci nevarnosti niso poznali. Eksplozija je bila velika - pepel so zaznali celo v San Franciscu, a bolj kot erupcija so ljudi prizadele bolezni, predvsem malarija, ki so se začele pojavljati po izbruhu.