Status kategoriziranega športnika ni večen, ampak ga mora zainteresirani znova in znova dokazovati. Seznam se namreč objavlja trikrat letno, na njegovi podlagi pa lahko kategorizirani športniki v času aktivnega udejstvovanja v športu uveljavljajo statusne pravice. Komisija se pri odločanju sklicuje na vnaprej določene kriterije za kategoriziranje, bistvenega pomena pa so, seveda, športni rezultati. Tekmovanja, na katerih se morate dokazati, ne morejo biti lokalne rekreativne lige, temveč uradna državna prvenstva, svetovni pokali, mednarodna prvenstva, tja do olimpijskih iger oziroma svetovnih prvenstev.

Kategoriziranih športnikov je v Sloveniji trenutno 5194, je pa statusna "obdarjenost" posameznih športnih panog ponekod presenetljiva oziroma drugačna od pričakovanj laika. Prednjačijo rokometaši. S 468 primerki kategoriziranih športnikov je rokomet po tem kazalcu najbolj uspešna oziroma priznana športna panoga v državi. Rokometu sledijo atletika s 370 kategorizacijami, košarka s 350 primerki, z igranjem odbojke je do statusa prišlo 299 ljudi, s plavanjem 257, status pa ima trenutno tudi 221 nogometašev. Vse druge športne panoge imajo manj kot dvesto kategoriziranih predstavnikov, pri čemer je razred med sto in dvesto kategoriziranci razmeroma ozek in ga sestavljajo: judo (158), hokej na ledu (144), strelstvo (136), futsal (mali nogomet; 129), tenis (105), kickboks (105), alpsko smučanje (103) in kegljanje (100 kategoriziranih športnikov). Vsi drugi športi premorejo manj kot 100 primerkov.

Zanimivi so tudi podatki, kako se po številu kategoriziranih športnikov razlikujejo slovenske regije, pri čemer smo si za kriterij izbrali podatek, na koliko državljanov pride en kategoriziran športnik. Relativno najredkejši so kategorizirani športniki v pomurskem koncu, kjer kategoriziranca najdeš na vsakih 1233 prebivalcev,

medtem ko je v osrednji Sloveniji kategorizirani športnik kar vsak 307. prebivalec, kar je brez dvoma podatek, ob katerem malikovalci teze, da je Slovenija športniški fenomen, zadovoljno zapredejo. No, še bolj fantastični so rezultati v mestnih občinah. V Celju, ki je očitno najbolj športnotekmovalna občina, srečaš kategoriziranca na vsakih 163 prebivalcev, v Kranju, ki je na drugem mestu, pa na vsakih 182. To sta torej mesti, v katerih se lahko športnika nadejaš že na malce bolj obljudeni razstavi fotografij, medtem ko se v Mariboru in Ljubljani to zgodi v 233. oziroma v 240. primeru. Pa vendar je rekorderka Kranjska Gora, kjer pride kategorizirani športnik na vsakega 112. prebivalca. Ob 5309 prebivalcih imajo Kranjskogorci namreč kar 47 kategoriziranih športnikov; 13 alpskih smučarjev, 10 košarkarjev, šest nordijcev, enega planinca ter 17 predstavnikov športnega društva Zelenci, ki je, kot je pokazala dodatna poizvedba, društvo, ki deluje pod okriljem Mejne policije Kranjska Gora.

Blaž Perko, direktor odbora za vrhunski šport, se strinja, da lahko govorimo o tem, da je v posameznih panogah pridobitev statusa relativno lažja kot v drugih, hkrati pa pojasnjuje: "Kategorizacija je samo eden od parametrov pri razdeljevanju denarja, je pa res, da športniki tudi kalkulirajo oziroma se selijo v okolja, kjer so kriteriji za razdeljevanje denarja bolj ugodni. Koncentracija športnikov v mestih ne more biti presenečenje, dostikrat gre za ljudi, ki so sicer od drugod, vendar pa tekmujejo za klub iz drugega mesta."