Otvoritev iger je na stadion v Atenah zvabilo 80 tisoč glavo množico, medalje pa so bile podeljene že prvi dan. A namesto treh kolajn, kot je to v navadi danes, sta jo prejela le dva. Zmagovalec je dobil srebro, drugouvrščeni pa bron. In čeprav so v knjige zapisani tudi tretjeuvrščeni, so ti domov odšli praznih rok.
Četudi so prve igre bile deležne številnih pohval, spodrsljajev ni manjkalo. Tako tekmovanje v nogometu in kriketu sploh ni bilo izvedeno, zaradi slabega vremena pa so odpovedali tudi jadralske in veslaške regate.
Za najuspešnejše so se že takrat izkazali Američani, ki so osvojili 11 najžlahtnejših medalj, z največ kolajnami pa so se lahko pohvalili domačini Grki. Ti so bili takrat najbolj ponosni na svojega maratonskega šampiona Spyridona Loisa, po katerem danes ime nosi stadion atenskega nogometnega velikana Panathinaikosa.
Kljub temu je bil prvi zvezdnik iger ameriški sprinter Thomas Burke, ki je slavil v teku na 100 in 400 metrov. Kot zanimivost velja omeniti, da je bil Burke takrat sploh edini, ki se je posluževal tehnike nizkega starta, kar je zmedlo predvsem sodnike.
Štirinajst sodelujočih držav je leta 1896 nastopilo v devetih športih, ženskam pa je bilo prepovedano nastopiti. To pa ni ustavilo Grkinje Stamate Revithi, matere enoletne hčerke, ki se je le dan po zaključku iger podala po maratonski progi in jo po petih urah in pol tudi uspešno pretekla ter tako uresničila svoje olimpijske sanje. Prvi olimpijski maraton, na katere je nežnejši spol lahko nastopil, so bile olimpijske igre v Los Angelesu leta 1986.
