Nove napovedi o gospodarski rasti kažejo upad, kar posledično pomeni tudi manj prihodkov v proračun. Poudarek je na varčevanju, investicij ne pričakuje nihče, napovedanih odpuščanj v javnem sektorju pa na drugi strani ne spremljajo napovedi ukrepov, namenjenih ustvarjanju novih delovnih mest.
Glavni razlog, ki ga proti dvigu DDV navaja minister za finance Janez Šušteršič, je specifičnost slovenskega sistema, kjer da bi se dvig DDV prelil v višje cene, ki bi nato zahtevale uskladitev socialnih transferjev, plač in pokojnin. Priliv v državno blagajno, ob dvigu višje stopnje DDV za dve odstotni točki, ocenjen na 0,7 odstotka BDP oziroma okoli 300 milijonov evrov, bi torej zato hitro usahnil. Medtem ko Šušteršič dvigu DDV nasprotuje zato, ker bi se zvišale plače in s tem izdatki blagajne, mu sindikati nasprotujejo zato, ker bi udaril po najšibkejših. Šušteršič je v preteklosti sicer kot bolj logično rešitev izpostavil izenačevanje stopenj DDV in ne dvig davka, pri čemer je dodal, da "vlada tudi pri nas prepričanje, da je dvig najnižje stopnje DDV protisocialen". Mogoče je torej sklepati, da bi se Šušteršič prej nagibal k izenačevanju zdaj nižje, 8,5-odstotne, in višje, 20-odstotne davčne stopnje kot zvišanju slednje.
Ekonomist Bogomir Kovač meni, da bi bil dvig DDV v tem trenutku bolj kot kdaj koli prej nevtralen. "Stopnja cenovne robustnosti je tako visoka, da je nevarnost pritiskov na stroške nižja, kot bi bila običajno," pravi Kovač. Ta še pojasnjuje, da ima DDV povsem nevtralen vpliv na izvoz in s tem tudi ne zmanjšuje konkurenčnosti gospodarstva. Kovač meni, da bo proračun na dohodkovni strani v nadaljevanju leta verjetno še izgubil, edini posegi, ki so možni, pa so posegi v dohodnino ali posredne davke, med katerimi pa je DDV edini, ki pokaže rezultate takoj. Vlada bi morala poleg zniževanja izdatkov pozornost posvetiti tudi zviševanju prihodkov, meni Kovač.
Po mnenju Banke Slovenije se v primeru dviga DDV dinamika gospodarske aktivnosti kratkoročno zmanjša, na dolgi rok pa so po njihovem mnenju učinki tako izvedene fiskalne konsolidacije pozitivni. Opozarjajo sicer, da na učinek davčnih sprememb pomembno vplivata tudi namen, za katerega so porabljeni dodatni davčni prilivi, in stanje konjunkture, v katerem se nahaja gospodarstvo. Po ugotovitvah Inštituta za ekonomska raziskovanja bi dvig zgornje stopnje DDV negativno vplival na rast BDP, zasebne potrošnje, menjave in zaposlenosti. Prišlo bi do znižanja realnih dohodkov, potrošnje, varčevanja in s tem do znižanja blaginje gospodinjstev. Zmanjšanje proračunskega primanjkljaja bi pozitivno vplivalo na skupno varčevanje in investicije, ki pa jim rast proizvodnje po ugotovitvah inštituta ne bi sledila.
katja.svensek@dnevnik.si