Čeprav je kolesarjenje zaradi milega podnebja mogoče vse leto, je spomladi vožnja skozi cvetoče sadne nasade nekaj neprecenljivega. Vzponi so ravno prav dolgi tako za dobro kot tudi za manj pripravljene kolesarje in družine z mladimi kolesarji. Zanimive so tudi povezava na Petrinjski kras, nad katerim se razteza pogorje Slavnika in v nadaljevanju Kojnika, ter izredno lepe možnosti kolesarjenja v hrvaško Istro, kjer je malo prometa, pokrajina je zelo idilična, ravno tako pa je našim južnim sosedom uspelo kolesarske rute preplesti s pestro gastronomsko ponudbo.

Prav poseben jubilej letos zaznamuje Parenzana - priljubljeno ime nekdanje ozkotirne železniške proge (širine 760 mm) med Trstom in Porečem, ki je obratovala med letoma 1902 in 1935. Bila je ena daljših, če ne celo najdaljša ozkotirna železniška proga v Evropi. Parenzano ali Porečank mnogi poznajo tudi kot pot zdravja in prijateljstva, ki je nastala po skupni odločitvi slovenskih, italijanskih in hrvaških občin, skozi katere je nekoč vozila priljubljena Parenzana. Danes na progo spominja istoimenski muzej, ki deluje v Izoli (Ul. Alme Vivode 3), v njem pa so na ogled bogata pričevanja o progi, številne železniške makete in najbogatejša zbirka modelov vlakov v tem delu Evrope.

Parenzana vodi skozi stara mesta in vasi, ob morju ter med vinogradi in nasadi oljk, speljana je skozi kratke osvetljene in urejene predore, prečka doline in se vzpenja prek gričev. Na kolesarsko pot se lahko priključimo kjer koli med Izolo do Vižinada na hrvaški strani, kjer se Parenzana konča. Če se bomo odločili, da pot začnemo na začetku, torej v Izoli (od Kopra do Izole vodi kolesarska pot ob obali), se na križišču med Leninovo in Prešernovo ulico usmerimo proti gričevju v zaledju in nato kmalu pred sabo zagledamo kolesarsko pot. Zavijemo desno v smeri proti Strunjanu in Portorožu. Kmalu nas urejena kolesarska pot pripelje do osvetljenega predora Šalet (214 m), mimo vinogradov in nasadov oljk nadaljujemo pot v smeri Portoroža mimo Dobrave. Pri Strunjanu ponovno zapeljemo v osvetljen, tokrat kar 550 metrov dolg predor Valeta. Sledi rahel spust v Lucijo, mimo avtokampa proti Forma vivi, kjer bo treba pri kratkem vzponu napeti nekaj nožnih mišic. Pot nadaljujemo mimo Seče in Parecaga do Sečovelj, kjer svetujemo kratek ogled Sečoveljskih solin. Pot lahko tukaj končamo ali pa nadaljujemo naprej proti Hrvaški.

Če Obale ne poznate najbolje, lahko pomoč najdete tudi pri obalni turističnorazvojni agenciji Autentica, ki vam priskrbi vodnika kolesarja. Kolesarjenje z vodnikom kolesarjem ni le šport, ampak tudi spoznavanje kulturne in naravne dediščine ter priložnost za srečanje z domačini. Z njim se lahko odpravite tudi v neokrnjeno dolino Dragonje, v Šavrinske hribe, popeljal pa vas bo tudi po omenjeni trasi.

Zato, sami ali v družbi vodnika - slovenska Istra ponuja ture tako za manj izkušene kot za strastne kolesarje. Samo voljo je včasih treba najti, vreme pa na Obali vedno je!