Poleg velike in splošne požarne ogroženosti - ta je razglašena kar v devetih od šestnajstih slovenskih območij, pri čemer je bila v začetku tedna majhna le v spodnjem Posavju, kjer so imeli konec tedna nekaj več padavin - in pomanjkanja pitne vode ter problemov z njeno ustrezno kakovostjo je po zadnjih informacijah vse skupaj že tako daleč, da so ponekod kmetje že dali za mašo za čimprejšnje in čim obilnejše padavine.

Za zdaj poročajo o tem le iz vzhodne Gorenjske, pa vendarle se je ali pa se bo gotovo tudi marsikje drugje kdo od kmetov oprijel morda zadnje rešilne bilke, pa čeprav ne prav oprijemljive. A upanje na bolj mokre dni je zadnje, kar nam lahko vzamejo, saj tudi za to ni več ustreznega urada. Čeprav nekateri pravijo vsem, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo z okoljem, enostavno "vremenarji"…

Vsaka vrsta sadnega drevja ima svojo fazo

Kot kaže, je bil letošnji marec na Kredarici prvi mesec z več kot 200 urami sonca, krepko prek te vrednosti pa se ga je "nabralo" tudi v bližnjih dolinskih Ratečah. V Biljah pri Novi Gorici se bodo po zadnjih podatkih sodeč ob koncu meseca krepko približali trem stoticam! Po letu 1953 bo to najbolj sončen marec v večjem delu Slovenije, ogromno sonca pa je bilo v zadnjih 365 dneh tudi na letališču v Portorožu - kar 2885 ur (letno povprečje od januarja do decembra je sicer 2378 ur, velja za niz 1991-2000).

Če torej prilagodimo znano ljudsko modrost o tem, da bo kmet reven, če april ne bo deževen, je kot na dlani, da bomo revni tudi vsi drugi, torej preostalih 95 odstotkov slovenskega prebivalstva. A glej ga, zlomka, kot da suša še ni dovolj, nam žuga zdaj še slana. V ponedeljek zjutraj je prav malo manjkalo, da bi marsikje pomrznilo tisto, kar ni še niti dobro vzklilo.

Na Primorskem je bilo srečno naključje, da se je zjasnilo šele sredi ali v drugem delu noči, zato so prilezle jutranje temperature le malo pod ledišče. Občutljivost sadnega drevja je na primer praviloma odvisna od razvojne ali fenofaze vsakega od njih: čim poznejša je ta, tem bolj je drevo občutljivo za mraz oziroma pride do poškodb zaradi pozebe že pri temperaturah tik pod lediščem.

Zacvetele jablane in hruške

Zato pa imamo te dni izrazita dnevna temperaturna nihanja, tudi do 25 stopinj Celzija. O "nizkem" snegu minuli konec tedna raje ne bomo modrovali, saj bi morali tovrsten padavinski pojav v letošnji snežni sezoni spomeniško zaščititi kot izjemno naravno dediščino. Sicer pa tudi letošnje fenofaze ali ustaljena časovna sosledja razvojnega cikla posameznih rastlin potekajo drugače, kot smo vajeni. V zimskih in zgodnjespomladanskih mesecih je namreč vreme odločilno vplivalo na hitrost razvoja cvetnih brstov zgodnjih sadnih vrst.

Po pretoplem januarju je mraz v prvi polovici februarja zadržal prezgodnje napenjanje cvetnih brstov. Tudi v prvi polovici marca so hladne noči še zadrževale prezgodnji razcvet. K počasnejšemu razvoju je prispevala tudi suša, zlasti na Obali, kjer so zasledili prve cvetove mandljevca že v prvih dneh marca (za dekado prepozno), kar je pozneje kot običajno.

Cvetenje zgodnjih koščičarjev je bilo precej blizu dolgoletnega povprečja, cvetenje drugih sadnih vrst, ki normalno zacvetijo šele pozneje v prvi in drugi dekadi aprila, pa so nato pospešile previsoke temperature zraka. Zacvetele so vsaj 10 dni prej kot normalno. Na Obali, Goriškem in Vipavskem so mandljevci, marelice in slive že odcveteli. V polnem cvetenju pa so breskve in hruške. Sledijo jim jablane, zgodnje na začetku cvetenja, poznejše še v fazi brstov tik pred cvetenjem.

Tako, na potezi je mali traven, ki naj bo čim bolj dejaven.