Na svetu je znanih okoli 2500 vrst bolh, a le nekatere od teh so pomembni zajedavci pri naših psih in mačkah. To so mačja in pasja bolha ter dve človeški bolhi.

Življenjski krog bolhe

Življenjski krog bolhe je v ugodnih razmerah dolg od tri do štiri tedne, ob neugodnih podnebnih razmerah pa lahko traja tudi do šest mesecev. Jajčeca, ki jih dva dni po prvem hranjenju izleže odrasla samica, niso lepljiva, zato padejo v okolje in jih najdemo povsod tam, kjer se žival giblje. Iz njih se razvijejo ličinke, ki se hranijo z organskimi snovmi, toda za svoj razvoj nujno potrebujejo kri, ki jo dobijo iz iztrebkov odraslih bolh. Naslednja razvojna stopnja so bube, ki so lepljive, zato se nanje lepijo stvari iz okolja in so zaradi tega različnih oblik. Ob neugodnih razmerah, recimo pozimi, lahko bolha v tem stadiju vztraja tudi do 180 dni.

Bolhe so prenašalci bolezni

Zaradi pikov so bolhe za živali zelo neprijetne, nevarnost pa predstavljajo predvsem kot prenašalci raznih bolezni in povzročitelji alergijskih reakcij. Pri malih živalih lahko povzročijo tudi slabokrvnost. Javnosti razmeroma slabo poznana bolezen, ki jo prenašajo bolhe, je tako imenovana bolezen mačje praske ali bolezen mačjih krempljev. Okužba, ki jo povzroči bartonella, je najpogostejša pri mačkah, predvsem mladih mačkah, ki praviloma ne kažejo nobenih bolezenskih znakov. Okužijo se lahko tudi ljudje, v večini primerov pa gre za posledico praske ali ugriza okužene mačke. Bolezen ni nevarna in pri posameznikih z normalno delujočim imunskim sistemom izzveni brez posebnega zdravljenja. Zapleti so izjemno redki, ljudje, ki so se že okužili z bartonello, pa praviloma pridobijo trajno imunost. Bolhe prenašajo tudi trakuljo Dipylidium carnium, s katero se žival, lahko pa tudi človek, okuži, če poje živo bolho. Infestacijo s trakuljo spoznamo po členkih (odrivkih), ki so belo rumene barve in jih najdemo v blatu ali pa na dlaki ob zadnjični odprtini. Ker povzročajo srbež, se žival liže okoli zadnjične odprtine ali pa se drsa po zadku. Z bolhami pa je povezan tudi alergijski dermatitis, do katerega pride ob piku.

Bolhe imajo namreč v slini beljakovine, ki jih ob piku izločijo v krvni obtok, kar lahko privede do alergične reakcije. Naš ljubljenček se bo praskal, med drugim bo prišlo do vnetja kože, srbež pa bo prisoten še dolgo po piku bolhe. Med boleznimi, ki jo prenašajo bolhe, pa je prav gotovo najbolj znana burbonska kuga, ki je v Evropi že dolgo ni več, na svetu pa zabeležijo zgolj od 1000 do 3000 primerov na leto.

Pri odstranjevanju bolh ne pozabimo na okolico

Najpogostejši znak, ki govori o prisotnosti bolh, je praskanje - pri mačkah je sicer to manj očitno, nekatere se samo pretirano umivajo - hkrati pa je žival lahko tudi razdražljiva in nemirna. Kadar bomo na našem psu opazili črn prah, ki bo na mokrem papirju pustil temno sled, potem smo lahko prepričani, da so med dlakami tudi bolhe. Če pride do infestacije z bolhami, je pomembno, da te nadležne zajedavce hkrati odstranjujemo tako iz živali kot iz okolja, se pravi iz prostora, kjer se pes ali mačka giba in živi. Šampon proti bolham še zdaleč ne bo dovolj, predvsem zato, ker bomo z njim odstranili le odrasle bolhe, teh pa je le pet odstotkov, vse drugo so razvojne oblike v neposredni okolici. Zavedati se moramo, da so bolhe za naše štirinožne prijatelje izjemno nadležne, povrhu vsega pa, kot že rečeno, prenašajo bolezni, zato poskrbimo za primerno zaščito. Ko izbiramo med različnimi vrstami zaščite, pa moramo biti previdni, saj so nekatere snovi, ki so primerne za pse, za mačke strupene.