Divji šparglji namreč niso le naravna hrana in zdravilo, temveč jih imajo že od pamtiveka tudi za afrodiziak. Zaradi visoke vsebnosti vitamina E - pogosto se ga označuje tudi kot vitamin plodnosti - zaužitje špargljev v večjih količinah menda pospešuje reprodukcijske aktivnosti.

Da je sezona špargljev končno nared, pa smo se prepričali tudi na lastne oči. Odpravili smo se namreč v hrvaško Istro, natančneje v vas Bracanija, ki je le streljaj od slovensko-hrvaške meje v občini Buje. Turistične skupnosti severozahodne Istre - Umag, Novigrad, Brtonigla in Buje - že šestič zapored organizirajo Dneve istrskih špargljev, ki bodo trajali vse do 1. maja.

Šparglji so nekaj najbolj zdravega in nedotaknjenega

Takoj ko se povzpnemo na vzpetino, kjer v idiličnem okolju domuje domačija in restavracija Morgan, zagledamo priznanega vinarja, domačina Luciana Visintina iz vinske kleti Veralda, s šopom sveže nabranih špargljev.

Pojasni nam, da ta samonikla zel raste po večini na težje dostopnih krajih, pogosto v zavetju bodečega grmičevja, ki mu v Istri pravijo "šparužina". "Grm je kot nekakšna špargljeva mama, saj je pod njim vse polno špargeljčkov. Za tiste, ki ga poznajo, je viden že od daleč. Ko se približaš grmu, se moraš le previdno skloniti, da te bodice ne popikajo," nam zaupa Visintin, ki bi ga, če bi živel v Sloveniji, bržkone prekrstili v Vižintina. Po njegovem zagotovilu so šparglji ravno zdaj najboljši in najmehkejši, saj so prvi letos. "Zaradi suše jih še ni veliko, a se bodo ob prvem deževju prebudili in začeli rasti kot gobe," razloži in poudari, da so šparglji nekaj najbolj zdravega in nedotaknjenega, kar ponuja mati narava. Ob tem doda, da blagodejno vplivajo na ledvice, in nam namigne, naj se ne oziramo na to, da malce zaudarja, ko se odpravimo tjakaj, kamor gre še cesar peš.

Ljubiteljev špargljev je vsako leto več

Po nenadejanem srečanju z vinarjem Visintinom nam Sanda Bravar Radizlović, direktorica turistične organizacije mesta Umag, pove, da so zadevo s šparglji zagnali pred šestimi leti, in sicer z namenom, da ta naravna danost postane prepoznaven turistični proizvod Istre - ta pa posledično z odlično kulinarično zgodbo vrhunska gurmejska destinacija v pred- in posezoni. Poletje namreč, jasno, prepuščajo soncu, morju in kopanju. "Opažamo, da vsako leto privabimo več gostov. Poleg domačinov jih je največ iz Italije, Slovenije in Avstrije. Od oktobra do maja ti ustvarijo več kot polovico vseh nočitev. Te številke nam govorijo, da smo na pravi poti. S povečanjem nočitev pa pomagamo tudi številnim istrskim oljarjem, vinarjem in gostilničarjem," pojasni Bravar-Radizlovićeva in doda, da tudi po zaslugi špargljev številne njihove konobe v svetovno priznanih vodnikih zasedajo posebno mesto.

Začelo se je s špargeljado v Kaštelu

Medtem ko so danes Dnevi istrskih špargljev prepoznavna prireditev, ki traja skorajda mesec in pol ter privablja goste od vsepovsod, se je vse skupaj začelo v obmejnem Kaštelu v občini Buje. "Danes so v projekt vključene štiri severozahodne istrske občine, začeli pa smo pred 15 leti v Kaštelu s tradicionalno špargeljado, ki se je vedno dogajala v tednu po veliki noči," pove direktor turistične skupnosti mesta Buje Valter Basanez. Špargeljada v Kaštelu se je ohranila in danes predstavlja enega od vrhuncev prireditve Dnevi istrskih špargljev. "Postala je prava manifestacija - veliko je spremljajočih kulturnih, športnih in zabavnih dogodkov. Imamo tudi razna tekmovanja; kdo nabere največ špargljev, kdo nabere najdaljšega in podobno. Potekajo tudi razstave jedi iz špargljev in pokušnje, ki jih pripravljajo naše gospodinje in istrske none," razloži Basanez in doda, da so se tekmovanja zdaj razširila tudi na preostala območja v vseh štirih istrskih občinah, kjer potekajo dnevi špargljev. V okviru špargeljade poteka tudi mednarodno gurmejsko tekmovanje Zlatna šparoga (Zlati špargelj), na katerem vsako leto tekmuje po ena gostilna iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Tekmovanje vsako leto poteka v drugi gostilni, vedno pa na območju občine Buje. "Vsak od tekmovalcev pripravi po dva hoda na osnovi špargljev. Komisija izbere najboljšega tekmovalca, občinstvo, ki ga sestavljajo novinarji, župani in drugi, pa izbere najboljšo jed oziroma krožnik. Lani je bil najboljši kuhar iz Italije, drugi je bil Hrvat, tretji pa Slovenec," se nasmehne predsednik turistične skupnosti Buje in doda, da organizatorji vsako leto priskrbijo po tri kilograme špargljev, ostale sestavine pa si prinesejo tekmovalci sami.

Šparglji se podajo k prav vsaki jedi

Da pa ne bi ostali samo pri besedičenju, nekaj specialitet iz špargljev seveda tudi poskusimo. Glavna kuharica na domačiji Morgan Ana Morgan pravi, da je pri pripravi špargljev najpomembnejša domišljija, saj gredo šparglji k vsakršnim jedem in z njimi lahko počneš kar koli.

"Značilna istrska priprava je, da šparglje umešamo z jajcem in zraven popražimo 'špaleto'. To je kot nekakšen neuležan pršut s prednje prašičje noge," pojasni glavna kuharica, ki nam poleg istrske klasike pripravi še odlično kremno juho z dodanim njokom iz skute.

Morganova pove, da s šparglji sicer pogosto pripravlja vse vrste testenin, ki jih s šparglji tudi polni, pa razne solate in njej najljubše rižote, ki jo pripravi tudi za nas. Namesto sladice iz špargljev, ki se je je po mnenju Morganove zaradi njihovega močnega in specifičnega okusa malce težje domisliti, nas preseneti s tagliato iz junčjega mesa in peno špargljev v oljčnem olju, brez katerega v Istri tako in tako ne gre pri nobeni jedi. In kakšno vino predlaga naša kuharica zraven špargljev? "Suh sauvignon ali chardonnay, nikoli pa se ne zgreši niti z mlado malvazijo. To še posebno radi srebajo gostje iz Slovenije, ki jih je med sezono špargljev vse polno. Veliko je tudi Italijanov in domačih gostov, tako da na teden porabimo kar 10 kilogramov in več špargljev," nam zaupa kuharica Morganova in doda, da imajo zato tudi povsem svoje nabiralce, ki šparglje nabirajo po skritih kotičkih med Umagom in Novigradom.