Leopold Mlekuž niti slutil ni, da mu bo majhen vbod klopa nakopal tako hude zdravstvene težave. Po vbodu klopa pod popkom se je mu je pokazala rdečina, nato pa mu je vročina naraščala in spet padala, kmalu zatem je imel težave še s hojo, saj je čutil, da mu noge klecajo. Obiskal je svojega zdravnika, ki ga je označil za simulanta, zato je šel k drugi zdravnici, ki je takoj posumila, da bi lahko šlo za meningitis. "Ko mi je dvignila glavo, me je tako bolelo, da sem mislil, da mi bo lobanja odpadla," pripoveduje sedaj, ko je od tega dogodka minilo že skoraj štirideset let. "Imel sem neverjetno srečo, da sem jo odnesel razmeroma dobro, saj so mi povedali, da so mi že malodane prižigali sveče," pripoveduje. Posledice čuti še danes, predvsem na živcih, na srečo pa drugih težav, ki bi se lahko pojavile, nima. "Kdor tega ni doživel, ne more vedeti, kakšne bolečine so to, zato sedaj vsakemu svetujem preventivno cepljenje."

Največ klopnega meningoencefalitisa v Sloveniji je od maja do oktobra, prvi primeri se lahko pojavijo že marca. Največ jih je v toplih poletnih mesecih, julija in avgusta, ko je aktivnost prenašalcev in žrtev največja, mila zima in vlažna pomlad pa še okrepita dejavnost klopov.

Bolezen se pokaže v dveh fazah. Bolezenski znaki prve faze klopnega meningoencefalitisa se pojavijo večinoma od sedem do štirinajst dni po okužbi. Tedaj se lahko pojavi slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina, glavobol, bruhanje, bolečine v trebuhu in driska. Ta faza traja do šest dni. Sledi prosti interval, ki lahko traja celo do dva tedna in loči obe fazi. V tem času so bolniki običajno brez težav ali pa imajo blag glavobol in so prepričani, da so težave minile. Nato pa se pojavi druga faza bolezni, ki se začne z visoko temperaturo, glavobolom, bruhanjem in včasih celo nezavestjo. Zaradi lajšanja nastalih težav je potrebno zdravljenje v bolnišnici, ki traja različno dolgo, odvisno od stopnje in lokalizacije prizadetosti osrednjega živčevja.

Izid bolezni je po navadi dober, čeprav je bolezen lahko tudi smrtna. Možen je pojav ohromitve mišic, ki lahko ostane trajno, pri skoraj tretjini zbolelih pa zdravstvene težave trajajo več mesecev. Največ bolnikov ima močne glavobole, vrtoglavico, zmanjšano sposobnost zbranosti, depresije, motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema ter motnje razpoloženja in sluha. Nekateri bolniki postanejo delno ohromljeni, pojavi se lahko celo mišična atrofija.

Klop zazna gostitelje s svojimi čutili. Ko prileze na človeka, poišče dovolj mehko mesto, na katerega se prisesa tako, da svoj rilec porine globoko v kožo. Vboda ne čutimo, saj ima slina klopa anestezijski učinek. Ko klopa opazimo, ga moramo takoj odstraniti, najbolje s posebno pinceto. Ukrivljene kleščice pincete omogočajo, da klopa primemo za glavico in ga odstranimo brez poškodbe kože. Na klopa ne dajemo olja, alkohola in drugih tekočin, ker je verjetnost za okužbo pri takem odstranjevanju večja.

Čeprav je okužen razmeroma velik del klopov, je možnost, da ob vbodu okuženega klopa zbolimo, precej majhna. Zboli le del ljudi, pri katerih nastane okužba. Mogoče pa je tudi to, da je klop okužen s povzročitelji več bolezni in lahko pride do hkratne okužbe s povzročitelji klopnega meningoencefalitisa (KME) in lymske borelioze (LB), vendar so takšni primeri redki. (mč)